Govor in jezik sta temelj vsake komunikacije in razvoja posameznika. Že od prvih dni življenja otrok srka zvoke iz okolice, postopoma povezuje glasove z dejanji, občutki in predmeti. V obdobju med prvim in tretjim letom starosti se besedišče običajno hitro širi, vsaka izrečena beseda pa je rezultat poslušanja, opazovanja in posnemanja. Razvoj govora je proces, ki se začne že zelo zgodaj, še preden otrok izreče prvo razumljivo besedo. Poglavitni cilj ni le pravilna izgovorjava, temveč da govor postane igra, potovanje, doživetje.
Razvoj Predverbalnih Veščin in Pojav Prve Besede
Že ob rojstvu se v dojenčku sproži jok, s katerim spodbudi okolico, da so pozorni na njegove najosnovnejše potrebe. V prvih treh mesecih mama že prepozna različne vrste joka, pojavijo se prvi kriki in nasmeh. Med 3. in 9. mesecem postajajo otrokova groba motorika in govorila vse bolj spretni, zato se pri otroku zasliši prva igra z govorili, s čimer začne nenamensko sprožati kopico glasov. Starši v tem obdobju spodbujajo svoje otroke z različnimi zvočnimi in vizualno zanimivimi igračami, za katerimi otrok vse bolj izkazuje zanimanje. Pomemben je tudi materin glas, ki je v tem obdobju do svojega otroka zelo speven, melodičen z visoko intonančnimi toni (»motherese«). Vsi ti materni glasovi sprožijo pri otroku prve odzive, zato otrok že pri svojih 6. mesecih imitira prve glasove.
Že nekaj tednov kasneje so prisotni tudi prvi zlogi (npr. mamamama, bababa, dadada), ki pa jih ne smemo zamenjati za otrokovo prvo besedo. Še vedno je to le igra z govorili, tokrat na nivoju posameznih ponavljajočih zlogov in nimajo večje sporočilne vrednosti. Okoli 9. meseca otrok navadno še ni zmožen izgovoriti prve namenske besede, vendar pa je njegov nivo razumevanja na tej točki že dodobra razvit. Rad se igra skrivalnice “ni-ni, ku-ku” (tudi druge podobne) ali posnema starše pri kašljanju, ploskanju. Razume pomen besede “ne” in prepozna imena družinskih članov. Prav zaradi vse boljšega razumevanja, vse več uporablja geste, kaže na stvari s kazalcem in tako vpliva na okolico. Starši otroka spodbujajo pomahati v pozdrav, poslati lupčka, odkimati z glavo idr. Ker je otrok še motorično nespreten in ne zmore v vsakem položaju izzvati okolico s pomočjo geste, je prisotno vse več »čebljanje« in že prej omenjena imitacija posameznih zvokov / glasov.
Med 9. in 15. mesecem se otrok pričenja vse bolj osamosvajati, izkazovati čustva (kriki veselja, cviljenje; tudi razburjenje, jeza in upiranje), obenem se zgodi večji napredek na področju govora in jezika, ki so za starše pogosto zelo čustveni, predvsem ko otrok okoli 12. meseca izgovori prvo besedo. Največkrat je to beseda bližnje osebe (npr. mama, ata, tata) ali priljubljenega predmeta (npr. medo, avto). Njegov nivo razumevanja ne smemo podcenjevati in ga nikakor primerjati z zmožnostjo izgovora besed, saj razume mnogo mnogo več kot je zmožen povedati. Posebno skrb strokovnjaki namenjajo, če otrok v tem obdobju ni »klepetav«, se ne zanima za okolico ali posamezne igrače, se ne odziva oziroma ne razume svojega imena, ni pravega očesnega kontakta idr.
Razumevanje in Uporaba Vse Več Besed
Od 15. do 18. meseca se otroci na področju govora in jezika razvijajo različno, to pomeni, da ima lahko otrok med 5 do 20 besed, nekateri več, drugi manj. V večini so to znani samostalniki iz otrokovega ožjega družinskega okolja ali preprosti glagoli. Otrokovo razumevanje v tem obdobju postaja vse bolj obširno. Otrok sledi in se odziva na preprosta navodila (npr. “Prinesi žogo.”), na enostavna vprašanja smiselno odgovarja, kolikor že dopuščajo govorne zmožnosti, pokaže nekaj osnovnih delov telesa, predmete na slikah, odraslim prinaša stvari in na ta način usmerja pozornost nase - on je središče sveta, mar ne?
Združevanje Dveh Besed v Stavek
Bolj kot se otrok približuje svojemu 2. rojstnemu dnevu, vse bolj lahko pričakujemo, da bo kmalu spregovoril dvobesedni stavek (npr. “To oga.” (To je žoga.) ali Mama daj!”). Takrat že ima 50 pomenskih besed, ki jih kombinira na različne načine, odvisno od situacije in njegovih potreb.
Obdobje Najintenzivnejšega Razvoja
Med 2. in 3. letom starosti je obdobje najintenzivnejšega govorno-jezikovnega razvoja, saj otrok vse bolj podaljšuje dolžino stavka, večinoma so to dvo- do trobesedne povedi. Iz širšega okolja povzema in se uči novih besed. Iz novih, še neutrjenih besed pogosto nastajajo nove izpeljanke, zato je 3. letnike tako zabavno poslušati, pogosto se jim nasmejemo, jih popravimo, opisujemo predmete in situacije. Zanima jih vse, so pravi mali radovedneži, vprašanjem »Kaj to?« ali »Kaj je to?« se ne moremo izogniti. 3-letni otrok v govoru že uporablja različne besedne vrste - združuje barve, poleg samostalnikov, glagolov vse bolj uporablja tudi predloge in zaimke, rad posluša kratke zgodbe, poje pesmice, lista po slikanicah in poimenuje najrazličnejše predmete. Govor je v 70-75 % razumljiv tudi neznanim komunikacijskim partnerjem.
Razvoj Govora in Jezika po 3. Letu
Med 3. in 4. letom otroka ne zanima samo »Kaj je to?« npr. štedilnik, temveč tudi »Zakaj je to vroče?, Kako se to prižge? Zakaj je nevarno?«. Možganske povezave postajajo vse bolj aktivne, informacije se povezujejo, zato otrok razvije vrsto novih vprašalnic, na katere včasih, tudi zaradi neprestanega “Zakaj?”, odrasli nimamo pravega odgovora. Otrok po 3. letu v svojem govoru uporablja različne besedne vrste, ki jih strukturirano povezuje v daljše tri do štiri besedne povedi, s katerimi povezano razlaga o dogodkih, ki so se mu zgodili. Ob slikanicah začne pripovedovati (»brati«) krajše zgodbe, se vključuje v daljši pogovor in poskuša razložiti vsebino, ki je sogovornik morda ni razumel.
V obdobju od 4. do 5. leta lahko pogovorno rečemo, da imamo otroka, ki je »pomanjšan odrasel«. Govori z dolgimi stavki (od 4 do 6 besed), pripoveduje dolge zgodbe, pri katerih uporablja različne besedne vrste, pri tem je govor slovnično pravilen, le glasovi, ki se razvojno pojavijo kasneje, lahko še niso pravilno usvojeni (Š, Ž, Č, R). Njegov govor je popolnoma razumljiv tudi širšemu krogu poslušalcev. Prepozna barve, osnovna lika (krog, trikotnik), prav tako zna mehanično prešteti vsaj do 10.
Pred Vstopom v Šolo
Med 5. in 6. letom starosti se pri otroku vzbudi vse večja domišljija, ki se prepleta z resničnim življenjem. Otrok se rad šali, zapomni si otroški humor, rad vidi, da se tudi drugi odrasli ali otroci šalijo na njemu razumljiv način. Izreka vseh glasov je usvojena. Otroci se pripravljajo na vstop v šolo, zato jih tudi že vse bolj zanimajo knjige in črke, nekateri že napišejo svoje ime. Po 5. letu otroci že najdejo rime (besede, ki se “skupaj dobro slišijo”), prepoznajo prvi glas v slišani besedi in podobno. Vse to so predopismenjevalne veščine, ki otroku kasneje pomagajo pri uspešnem učenju branja in pisanja.
Kadar starši opazijo, da otrokov razvoj govora in jezika ne poteka v skladu s tipičnim razvojem, jim to lahko vzbuja skrb. Težko se odločijo, kdaj je posamezna govorna težava rizična in kdaj poiskati pomoč. V kolikor niso prepričani, ali otrokov govorno-jezikovni razvoj poteka v skladu s pričakovanji, se lahko po nasvet obrnejo na otrokovega pediatra, ki po potrebi izda delovni nalog za logopeda. Če je otrok vključen v vrtec, se lahko posvetujejo z otrokovim vzgojiteljem in se prepričajo, ali razvoj govora pri otroku odstopa od vrstnikov. Logopedi so strokovnjaki, ki obširno ocenijo otrokovo stanje govorno-jezikovne komunikacije.
Spodbujanje Govora Skozi Igro in Interakcijo
Otroci se najlažje in najbolj učinkovito učijo preko igre. Igra je sredstvo, ki otroku omogoča interakcijo in komunikacijo s širšim svetom. Otroci v igri uporabljajo različne igrače, ki spodbujajo telesni in miselni razvoj. Kot učinkovito igračo ali kot didaktični in učni pripomoček za spodbujanje govora in jezika lahko uporabimo lutko. Uporaba lutke je primerna zlasti takrat, ko je otrok še mlajši in se govorna produkcija šele razvija, ali kadar opazimo, da otrokov govor kasni.
Uporaba Lutke pri Branju Knjig
Otroku preko animacije z lutko pripovedujemo pravljice, listamo knjige, se pogovarjamo. Pri branju knjig smo pozorni, da prilagodimo težavnost knjige otrokovim sposobnostim (pozornost, razumevanje, izražanje) in ne starosti. Prav tako ugotovite, koliko informacij je za vašega otroka dovolj, da vsebino še zmore slediti in razumeti (posamezno poimenovanje sličice, ali en stavek, več krajših stavkov, ali dolge zgodbe z več informacijami). Zlasti pri mlajšem otroku je pomembno, da poudarite pomembne besede v knjigi in razširite otrokovo izjavo. Na primer, če otrok reče: »To je hiša!« in nanjo pokaže s prstom, lahko razširite njegovo izjavo: »Ja, hiša ima streho in okna!« Ko širite otrokove izjave, mu nudite model, kako naj tvori daljše stavke, prav tako pa mu ponudite več informacij o temi.
Otroka ne silite v branje, ampak ga poskušate zvabiti v branje na zabaven način, lahko tudi preko lutke. Ponudite mu izbiro med dvema knjigama, ki sta primerni glede na njegove sposobnosti, izbirate knjige, ki so vašemu otroku vsebinsko zanimivejše (npr. o dinozavru, vozilih, princeskah…). Sprva začnete s preprostejšimi in krajšimi knjigami. S pomočjo lutke spodbujamo, da otrok povečuje število komunikacijskih izmenjav, večkrat uporabi določen izraz in ga vse bolj pravilno izgovori.
Igranje Vlog
Po 3. letu lahko otrok lutko že uporabi tudi v samostojni (simbolni) igri, ob tem se čustveno izraža, razvija pripovedovanje in domišljijo. Pretvarja se, da lutko hrani, se igra zdravnike in podobno. Ob tem lutka otroka spodbuja, da deluje spontano, razvija besedišče in izboljša svoje sposobnosti govorjenja. Ko otrok “govori skozi lutko”, se počuti udobno in sproščeno. Podpora taki spontani dejavnosti je še posebej pomembna pri delu z otroki, ki imajo težave na področju govorno-jezikovnega razvoja (npr. zakasnel govorno-jezikovni razvoj, motnje fluentnosti; jecljanje, idr.).
Spodbujanje Motorike Govoril in Izrekov Glasov
Kadar ima lutka možnost odpiranja in gibanja ust skupaj z jezikom, je primerna tudi za spodbujanje motorike govoril, prav tako pa jo lahko uporabimo pri spodbujanju ali učenju artikulacije določenih glasov.
Ključni Dejavniki za Uspešen Govorni Razvoj
- Govor kot igra: Pomembno je, da govor ne postane cilj, temveč igra, potovanje, doživetje.
- Opisovanje vsakdanjih opravil: Ob vsakodnevnih opravilih, kot so previjanje, hranjenje ali oblačenje, opišimo, kaj počnemo. Govor naj bo jasen, miren in poln topline. Nič ni prezgodaj za branje knjig, petje pesmic ali govorjenje zgodb. Glas staršev je zanj najlepši zvok. Tudi preprost pogovor v avtu ali med hojo po stopnicah je priložnost za učenje jezika.
- Učenje v trenutkih, ki se zdijo najmanj posebni: Ko kuhamo, razlagajmo, kaj damo v lonec. Med sprehodom poimenujmo stvari, ki jih vidimo. Dnevne rutine so odličen prostor za ponavljanje, razširjanje in učenje novega besedišča. Ni pomembno, kako dolgo traja pogovor, ampak da je prisoten. Namesto ukazov postavljajmo vprašanja.
- Dovolj časa za izraz: Otroci potrebujejo več časa, da oblikujejo misel in jo izrazijo. Pogosto jih prehitimo, dokončamo stavek ali odgovorimo namesto njih. V resnici pa potrebujejo le nekaj tišine in našo pozornost, da v miru poiščejo svoje besede. Tudi napačno izgovorjene besede ne zahtevajo takojšnjega popravka. Namesto tega ponovimo pravilno obliko brez opominjanja.
- Igra kot naravni način učenja: Ko se pretvarjajo, da so kuharji, zdravniki ali levčki v džungli, ne razvijajo le domišljije, ampak tudi jezik. Takrat uporabljajo besede, ki jih sicer ne bi izrekli v vsakdanjem pogovoru. Z lutkami, živalicami ali preprostimi predmeti lahko ustvarimo svet, v katerem ima vsaka stvar svoj glas. Otrok bo hitro začel posnemati in dopolnjevati naš govor.
- Človeška interakcija pred elektronskimi napravami: Elektronske naprave ne nadomestijo človeške interakcije. Čeprav so nekateri programi oblikovani z namenom spodbujanja jezika, otrok potrebuje odziv, obrazno mimiko in čustveni stik. Namesto risanke izberimo skupno prepevanje pesmic, igranje z žogico ali obisk knjižnice. Vsaka izkušnja, ki jo otrok doživi z vsemi čuti, sproži tudi jezikovni odziv.
Do Kdaj se Razvija Govor?
Različna področja govora, jezika in komunikacije se razvijajo ob različnih starostih. Okvirno pa lahko rečemo, da se govorni razvoj zaključi pri petih letih. Takrat naj bi otrok usvojil slovnico maternega jezika in razvil bogato besedišče, ki se z odraščanjem in pridobivanjem izkušenj še dodatno širi. Petletni otrok naj bi imel usvojene tudi vse glasove, torej naj ne bi imel artikulacijskih napak. Če pri petletnem otroku opazite govorno-jezikovna odstopanja, obstaja majhna verjetnost, da so težave razvojne (kar pomeni, da se bodo z nadaljnjim razvojem rešile same) in takrat svetujem, da poiščete logopedsko pomoč.
Kdaj Ukrepati?
Ali je treba ukrepati, če otrok, star 17 mesecev, še ne izgovarja nobene besede, ponavlja pa le nekaj medmetov? Otrok naj bi pri 17. mesecu izgovarjal vsaj 10 besed. Za besedo štejemo vsa oglašanja, ki jih otrok uporablja neprekinjeno, samostojno in z namenom. Torej če medmete uporablja za poimenovanje oseb in predmetov, jih lahko štejemo kot besede, tudi če niso izgovorjene pravilno (na primer če uporablja zlog 'ba' za poimenovanje žoge, to šteje kot beseda). Če pa ugotovite, da uporabljenih medmetov ne morete šteti kot besed, bi bilo ukrepanje smiselno. Vseeno pa število besed ni edini dejavnik, s katerim se ocenjuje otrokov govorni razvoj. Zelo pomembno je tudi, kako z vami komunicira in koliko razume. Če razume preprosta navodila in večino besed iz njegove okolice, če se odziva na vašo komunikacijo in ga osebe okoli njega zanimajo ter če pri njem opažate poskuse imitacije, lahko predvidevamo, da bodo besede kmalu sledile. Vseeno pa je pomembno, da se otrokov razvoj spremlja in da se ob odstopanjih poišče ustrezno pomoč.
Kako Pomagati 2,5 Letnemu Otroku, da Začne Govoriti Več Besed?
Najboljši način, da otroka spodbudite h govoru, je, da mu govor modelirate. To pomeni, da med igro in vsakodnevnimi dejavnostmi poimenujete predmete okoli njega in opisujete dogajanje. Bodite pozorni, da ob tem uporabljate kratke in preproste stavke. Čeprav otrok morda razume več, je pomembno, da modelirane besede in stavke prilagodite tako, da jih otrok lahko za vami ponovi. Otroka nikoli ne silite h govoru (na primer: "Reci žoga!") in zmanjšajte število vprašanj (na primer "Kaj je to?"). Na otrokov govor boste pozitivno vplivali s kakovostnim preživljanjem časa z njim. V kolikor pa se v govornem razvoju pojavljajo večja odstopanja, je pomembno, da se zavedate, da boste čisto sami otroku težko pomagali in da otrok potrebuje logopeda.
Zakaj Otrok pri Štirih Letih Še Ne Govori (Nedonošenček)? Kako Mu Lahko Pomagam?
Razlogov, zakaj otrok pri štirih letih ne govori, je lahko več, vsekakor pa je to pomemben razvojni zaostanek. Za odgovor na to vprašanje bi potrebovala več informacij o otrokovem razvoju na drugih področjih ter o trenutnih težavah, s katerimi se otrok sooča. Ugotovite, kaj otroka zanima oziroma o čem bi se rad učil in o čem pogovarjal. Morda otrok tega res ne pove, zna pa pokazati z gestami, očmi, telesom, vokalizacijo. Ko ugotovimo, kaj otroka veseli in zanima, lahko to uporabimo, da »odpremo vrata« za komunikacijo. Pri komuniciranju se moramo približati otrokovemu psihičnemu razvoju, pa tudi fizično se moramo spustiti do višine njegovih oči, tako lahko med govorom opazuje naša usta in izraze obraza. Pri igri je najbolje, da oponašamo otroka, kar dela, kar govori oziroma vokalizira, vendar ostanemo raven nad njim: če otrok reče »brrrm«, rečemo mi »brrrm, hiter avto«. Nato je treba počakati in dati otroku možnost, da se odzove, saj mora imeti v komunikaciji vsakdo možnost tako za poslušanje/opazovanje kot izražanje. Otroku za to, da bi se odzval, nikoli ne postavljajte preveč vprašanj - ta mu pomenijo zahtevo, da »pove pravo stvar«, zato je frustriran. Za razvoj jezika je nujno potrebno bogato multisenzorno okolje - torej ne smemo zadovoljevati zgolj sluha, temveč tudi vid, tip in gibanje. To storimo tako, da uporabljamo geste, znake in mimiko. Z njimi se lahko izraža tudi otrok celo veliko prej, preden zna govoriti.
Izgovorjava se nanaša na glasove, ki tvorijo besede, ter na to, kako tvorijo zloge, besede in povedi. Potrudite se otroka poslušati, osredotočite se na to, kar govori, in ga nikar nenehno ne popravljajte, ga ne dražite, se mu ne smejte in ga ne zasmehujte. Govorite tako dobro, kot le morete. Nič ni hudega, če ima otrok težave z določenimi glasovi. Pri nekaterih traja tudi do osem let, da se govor popravi. Kadar otroka ne razumete, mu tega ne prikrivajte. Nikar zgolj ne pokimajte, kot da vam je vse jasno. Kadar ima otrok vneto uho, ne odlašajte z zdravljenjem. Okužbe srednjega ušesa pogosto povzročijo začasno gluhost, kar vpliva tudi na otrokov govor. Med razvojem jezika, torej v »obdobju v vrtcu«, govor pogosto ni tekoč, ampak se ponavlja, podaljšujejo se glasovi in zvoki, kar običajno ne traja več kot šest mesecev. V tem času otroci izjemno intenzivno razvijajo svoj jezik, vendar temu ne uspejo dovolj dobro slediti in se prilagajati niti govorni organi niti možganski centri, ki skrbijo za oblikovanje besed in povedi. Kadar so otroci razburjeni ali skušajo tvoriti dolge in kompleksne povedi, zato pogosto jecljajo - temu pravimo fiziološko jecljanje in ni povezano s pravim jecljanjem.
Bodite zgled za počasen in primerno glasen govor. Bodite sproščen in pozoren poslušalec. Namesto da delite nasvete, bodite zgled za pravilen govor. Bodite pozitivno naravnani, otroka ne popravljajte, mu ne nasprotujte in ga ne sprašujte preveč. Namesto neposrednih povpraševanj za pridobivanje informacij od otroka uporabljajte več posrednih. Nekateri ljudje imajo težave z govorom zaradi glasu, ki ima netipično kakovost oziroma je neprijeten. Lahko je grob, hrapav, neprimerno visok ali glasen, otrok lahko noslja … Običajno je treba pri takšnih težavah obiskati otorinolaringologa, ki bo povedal, ali je to možno odpraviti.
Vpliv Družinskega Okolja in Izobrazbe Staršev
Raziskave kažejo, da se starši z višjo stopnjo izobrazbe z otrokom več pogovarjajo ter uporabljajo večji besednjak kot starši z nižjo izobrazbo. Tudi število knjig, ki jih imajo družine doma, je povezano z govornimi sposobnostmi malčkov. Z izobrazbo so pogosto povezana tudi prepričanja staršev o pomembnosti spodbujanja otrokovega govornega razvoja. Starši, ki temu posvečajo več pozornosti, naj bi uporabljali bolj razvit besednjak, daljše izjave, njihovo branje pa je tudi bolj kakovostno. Način vzgoje lahko spodbuja ali zavira otrokov govorni razvoj. Bolj odzivni in čustveno spodbudni starši ustvarjajo za otroke tako okolje, ki spodbuja komunikacijo ter svobodno izražanje. To so starši, ki se verbalno in neverbalno odzivajo na otrokova čustva (denimo opazijo otrokovo stisko, veselje, jezo in se o teh čustvih tudi odkrito pogovorijo), otroka vključujejo v odločitve, se pogosto pogovarjajo z njim. Kadar pa starši po nepotrebnem omejujejo otroka ter ga prekinjajo s svojimi težnjami po pozornosti, ne spodbujajo njegovega govornega razvoja.
Pogostnost in kakovost govora z dojenčki, malčki in otroki lahko pozitivno vpliva na otrokov govorni razvoj. Zato je dobro, da lahko veliko otrokovih aktivnosti pospremimo s komentarji in vprašanji. Na primer, če otrok riše, se pogovarjamo o njegovi risbi. Pomembno je, da otroka vključujemo v pogovor in mu pri tem pomagamo. Lahko povzamemo otrokove izjave z več besedami, da pravilno zajamemo pomen, ki ga je želel povedati. Lahko mu postavljamo podvprašanja in ga spodbudimo k razmišljanju. Na primer, če se otrok pretvarja, da vozi avto, ga vprašamo: »Kam si namenjen/-a?« Kadar otroka kaj vprašamo, tudi potrpežljivo počakamo na njegov/njen odgovor. S svojim vedenjem lahko oblikujemo tudi model za vedenje.
Pogostnost glasnega branja z otrokom ima zelo pomemben vpliv na njegov govorni razvoj ter poznejše bralne spretnosti. Med branjem je priporočljivo, da otroka vključimo v pripovedovanje in branje. Slikovni material v knjigah je odličen izhodišče, da otroka vprašamo, kaj se dogaja v slikanici, koga vidi, in da pokažemo na sličice v knjigi. S tem ohranjamo otrokovo pozornost.
Priporočljivo je, da dojenčka in malčka vključimo v vrtec. To ima kompenzacijsko vlogo za vse dejavnike, ki lahko negativno vplivajo na otrokov govorni razvoj. Vrtec zmanjša razlike v govorni kompetentnosti otrok različno izobraženih staršev. To pomeni, da malčki, ki morda doma nimajo najbolj spodbudnega okolja, lahko v vrtcu ta primanjkljaj nadomestijo.
Med razvojem govora deklic in dečkov so manjše razlike. Vendar večina razlik med spoloma izvira iz zavajajočega prepričanja, da deklice govorijo več in tudi bolje od dečkov. Zato predvsem mame z nižjo izobrazbo bolj spodbujajo govorno izražanje deklic ter se z njimi več pogovarjajo. Nujno je, da se zavedamo, da moramo otroku ne glede na spol omogočiti najbolj spodbudno okolje za govorni razvoj, kot zmoremo.
Če je le mogoče, poskušamo dojenčkom, malčkom in otrokom omogočiti obisk knjižnice, gledališč in kina. V knjigah namreč pogosto najdemo besede in stavke, ki so bolj raznoliki kot naši vsakodnevni pogovori. Predstave za dojenčke, malčke in otroke ter starostno primerni filmi so prav tako zanimiv način predstavljanja kulture, umetnosti, pripovedovanja, učenja besednjaka in slovničnih pravil. Tudi v Sloveniji imamo gledališča in skupine, ki igrajo za dojenčke in malčke. Dobra komunikacija dojenčkom, malčkom in otrokom pomaga razvijati samozavest in dobre odnose z ljudmi.
tags: #spodbujanje #govora #malcek