Psihomotorični razvoj dojenčka je zapleten in nadvse pomemben proces, ki zajema usklajeno delovanje telesnega gibanja in psihičnih procesov. Ta razvoj predstavlja temelj za nadaljnje kognitivne, čustvene in socialne spretnosti, zato je razumevanje njegovih posameznih faz in dejavnikov, ki ga oblikujejo, ključno za starše in skrbnike. Od prvih refleksnih gibov do samostojne hoje in naprej, vsak mejnik predstavlja nov korak v otrokovem spoznavanju sebe in sveta okoli sebe.
Povezava med zaznavanjem in gibanjem: Osnova psihomotoričnega razvoja
Zaznavanje in gibanje sta neločljivo povezana in se medsebojno krepita. V prvih mesecih življenja otrok svet raziskuje predvsem skozi senzorične in motorične dejavnosti. Z manipuliranjem z novimi predmeti in okoljem usklajuje svoje zaznavanje z gibanjem, kar mu postopoma omogoča razumevanje prostora, predmetov in lastnega telesa. Ta senzomotorična stopnja, ki traja od rojstva do približno drugega leta starosti, je ključna za postavitev temeljev za nadaljnje učenje in spoznavanje.
Kognitivni razvoj je nujen za napredovanje motoričnih potencialov. Določena stopnja kognitivnih struktur pogojuje otrokovo pripravljenost za usvajanje novih gibalnih spretnosti. To pomeni, da otrok ne more razviti določene motorične spretnosti, če njegova kognitivna sposobnost še ni dovolj zrela, da bi razumel ali obvladal zahtevano nalogo. Na primer, sposobnost sledenja predmetu z očmi je predpogoj za namerno seganje po njem.
Gibalni razvoj: Pot od refleksnih gibov do samostojne hoje
Gibalni razvoj poteka po določenih fazah, ki imajo svoje značilnosti. Čeprav vsak otrok napreduje s svojim tempom, obstajajo splošni razvojni mejniki, ki jih večina otrok doseže v približno enakem časovnem obdobju. Pomembno je poudariti, da so manjši časovni zamiki v posameznih fazah povsem normalni, saj je vsak otrok individualen. Vendar pa močna časovna odstopanja ali izostanek določenih faz lahko kažejo na razvojni primanjkljaj in zahtevajo dodatno pozornost.
Gibalni razvoj je dinamičen proces, ki se kaže v spremembah gibalnega obnašanja skozi celotno življenjsko obdobje. Osnovni gibalni vzorci so sicer genetsko pogojeni, vendar jih pridobivamo z izkušnjami in jih kasneje le izpopolnjujemo. Gibalni razvoj otroka je tesno povezan s telesnim razvojem, oba pa sta odvisna od količine gibanja in kakovosti gibalnih izkušenj. Na otrokov gibalni razvoj najbolj vplivajo dednost, okolje in njegova lastna dejavnost.
Faze gibalnega razvoja:
Refleksna gibalna faza (od rojstva do približno 1. meseca): V tej začetni fazi so prisotni predvsem nehoteni, refleksni gibi. Novorojenček se na različne dražljaje, kot so svetloba, zvok, dotiki ali premiki, odzove z nehotenim gibanjem. Te refleksne dejavnosti so ključne za zbiranje informacij o okolju in za preživetje organizma. V tej fazi so možgani še v zgodnji fazi razvoja, zato so odzivi na dražljaje refleksni. Primer tega je asimetrični tonični vratni refleks, kjer se ob obratu glave na podlagi okončine na eni strani iztegnejo, na drugi pa pokrčijo.
Rudimentalna gibalna faza (od 1. do 2. leta): V tej fazi se pojavijo prva osnovna namerna gibanja, ki so odvisna od zrelosti organizma. Razvijajo se stabilnostni, manipulativni in lokomotorni gibi. Otrok postopoma pridobiva nadzor nad mišicami glave, vratu in trupa, kar mu omogoča premikanje v različnih položajih - ležečem, sedečem in stoječem. Manipulativna gibanja vključujejo spretnost grabljenja, prijemanja in spuščanja predmetov. Lokomotorna gibanja pa zajemajo plazenje, hojo po vseh štirih in končno vzravnano hojo. Na tej stopnji refleksi počasi izginjajo, nadomeščajo jih zavestna, čeprav še ne povsem diferencirana, groba in nekoordinirana gibanja.
- Stopnja inhibicije refleksov (od rojstva do 1. meseca): V tej podfazi poteka postopno izginjanje primitivnih refleksov.
- Predkontrolna stopnja (od 1. do 2. leta): V tej podfazi se razvijajo osnovni nadzor nad gibi in začetki koordinacije.
Temeljna gibalna faza (od 2. do 7. leta): Otroci v tej fazi razvijejo večjo spretnost pri gibanju po prostoru z različnimi gibalnimi vzorci in postanejo sposobni vzdrževati ravnotežje v različnih položajih.
- Začetna stopnja (od 2. do 3. leta): Otrok začne eksperimentirati z osnovnimi gibi, kot so tek, skakanje in metanje.
- Osnovna stopnja (od 4. do 5. leta): Gibi postajajo bolj tekoči in koordinirani. Otrok lahko izvaja bolj zapletene gibalne naloge.
- Zrela stopnja (od 6. do 7. leta): Gibi so skoraj popolnoma razviti in dobro nadzorovani. Otrok lahko izvaja širok spekter gibalnih aktivnosti.
Specializirana gibalna faza (od 7. leta dalje): V tej fazi se poudarek s učenja gibov premakne na njihovo izpopolnjevanje in kombiniranje v zahtevnejše oblike na višji ravni. Gibanje postane sredstvo za doseganje drugih ciljev, na primer v športu ali drugih dejavnostih.
- Splošna stopnja (od 7. do 10. leta): Otroci se srečujejo s fundamentalnimi gibi, ki jih uporabljajo pri reševanju gibalnih problemov v individualnih ali skupinskih športnih aktivnostih.
- Specifična stopnja (od 11. do 13. leta): Poudarek je na obliki, natančnosti, ritmičnosti in hitrosti izvajanja gibalnih nalog. Gibalni interesi postajajo ožji, otroci se usmerjajo v določene športe.
- Specializirana stopnja (od 14. leta dalje): Otroci se ukvarjajo z visoko specializiranimi gibalnimi aktivnostmi, ki zahtevajo obsežen trening in znanje.
Spremljanje teh mejnikov staršem pomaga razumeti, kaj lahko pričakujejo od svojega dojenčka v različnih obdobjih.
Pregled razvojnih mejnikov po mesecih:
- Novorojenček: Okončine so pokrčene in pritegnjene. Prisoten je asimetrični tonični vratni refleks.
- 2. mesec: Dojenček za krajši čas obvlada sredinski položaj glave, se opira na podlakti in dviguje glavo do kota 45 stopinj.
- 3. mesec: Roke daje v usta, noge dviguje od podlage tako, da v kolkih in kolenih tvorijo kot 90 stopinj, obvlada sredinski položaj glave in se opira na komolce.
- 4. mesec: V trebušni legi se opira na podlakti z dvignjenim prsnim košem, glava je pokončna. Zmore prenesti težo na eno roko in z drugo poseči po predmetu. Obrača se iz trebuha na hrbet.
- 5. mesec: Dviguje nogi od podlage do vertikale, se prijema za kolena. Obrača se iz hrbta na trebuh.
- 6. mesec: Na trebuhu se opira na iztegnjene roke, prsni koš in zgornji del trebuha sta odmaknjena od podlage, medenica je na podlagi, nogi iztegnjeni. Aktivno sodeluje pri potegu v sedenje in sedi ob opori.
- 7. mesec: Usklajeno in kontrolirano se obrača s trebuha na hrbet, doseže bočni položaj in pokaže začetke plazenja.
- 8. mesec: Samostojno sedi, se plazi in stoji ob opori z nagnjenim trupom naprej ter pokrčenimi kolki.
- 9. mesec: Doseže štirinožni položaj, se koba, samostojno posedanje iz štirinožnega ali bočnega položaja ter dviganje v stojo ob opori.
- 10. mesec: Stoji ob opori z vzravnanim trupom in izvaja bočno prestopanje ob opori.
- 12. mesec: Stoji samostojno v prostoru brez opore.
- 13.-15. mesec: Doseže samostojno hojo.
Mejniki novorojenčka od 0 do 6 mesecev: Kdaj se bo moj dojenček prvič nasmehnil?
Razvoj fine motorike in vida: Natančnost in koordinacija
Fine motorične sposobnosti zajemajo aktivnost manjših mišičnih skupin, predvsem koordinacijo oči in rok ter ravnanje s predmeti. Ta razvoj je prav tako postopen in sledi določenim mejnikom.
Pregled razvojnih mejnikov fine motorike:
- Novorojenček: Prisoten je prijemalni refleks, dlani so pogosto stisnjene v pest.
- 2. mesec: Dlan je večinoma razprta.
- 3. mesec: Otrok sklepa roke v sredinski liniji, se igra z rokami, jih opazuje pred seboj in daje v usta.
- 4. mesec: Pojavi se hoteno seganje po predmetih, prijemanje predmetov z obema rokama pred seboj in nošenje predmetov v usta.
- 6.-7. mesec: Otrok preprijema predmet iz ene v drugo roko, uporablja digitopalmarni prijem (prijem s celo roko, s palcem v delni opoziciji) in prenaša predmet preko sredinske linije.
- 9.-10. mesec: Razvije se pincetni prijem, ki omogoča prijemanje predmetov z blazinicama palca in kazalca.
Razvoj sluha in govora: Od brbljanja do prvih besed
Razvoj sluha in govora je tesno povezan z zaznavanjem in motoričnimi sposobnostmi, predvsem tistimi, ki omogočajo produkcijo zvokov. Za pravilen razvoj govora je izjemno pomemben sluh, saj se govor razvija na podlagi zlogov in glasov, ki jih otrok sliši okoli sebe.
Pregled razvojnih mejnikov sluha in govora:
- Novorojenček (prvi 3 meseci): Na zvoke se odziva z mimiko, gibi, jokom in utripanjem vek.
- 3.-4. mesec: Obrača glavo proti izviru zvoka, se smeji, brblja in izgovarja posamezne zvoke.
- 8. mesec: Začne izgovarjati jasne, brezpomenske zloge (npr. ba-ba), ki so neodvisni od sluha in jezika. Z glasovi začne opozarjati nase in poskuša izgovarjati samoglasnike.
- 10.-12. mesec: Zloge poveže v posamezne besede, ki jih ponavlja. Prepoznava glasove odraslih.
Socialno-čustveni razvoj: Povezovanje s svetom
Socialno-čustveni razvoj je prav tako neločljivo povezan s psihomotoričnimi sposobnostmi. Dojenček s svojimi gibi, glasovi in mimiko izraža svoja čustva in potrebe, s tem pa se povezuje s skrbniki in okoljem.
Pregled razvojnih mejnikov socialno-čustvenega razvoja:
- Novorojenček: Ob ustrezni podpori drugih oseb iz okolja razvija zmožnosti samopomirjanja.
- 1. mesec: Ob človeškem glasu se nasmehne.
- Do 4. meseca: Na umik prijetnega dražljaja zajoka.
- 2. mesec: Vrača nasmeh in se z gibi odziva na materin glas.
- 4. mesec: Čustva izraža z mimiko, gibi, glasovi in se glasno smeji.
- 6. mesec: Prepozna znane in neznane obraze ter se bojih neznancev. Hrano in druge neznane predmete začne nositi v usta.
- 8.-9. mesec: Tolče z igračami, si jih podaja iz roke v roko in vtika v usta. Ugotovi, da lahko igrača pade na tla. Z glasovi opozarja nase, vleče se za lase. Pojavi se strah ob ločitvi od osebe, na katero je navezan. Dojenček zna razlikovati med čustvenimi izrazi drugih, se vključevati v igro menjave vlog in se na osnovi čustvenih izrazov drugih uči ustreznega čustvenega odziva v posamezni situaciji. Oblikuje se navezanost na starše in druge osebe.
- 10.-12. mesec: Zna pomahati z roko v pozdrav in pokazati stvari s kazalcem. Veselje izraža s smehom in jezo s kreganjem. Pri enem letu raziskuje igrače, ponavlja besede in prepozna glasove odraslih. Odrasle sili, da se z njim igrajo, zna piti iz skodelice, ki jo drži z obema rokama.
Vpliv okolja in samodejavnosti na razvoj
Vašega dojenčka lahko pri gibanju spodbujate tako, da mu daste možnost, da vadi in nabira izkušnje. Položite vašega dojenčka na blazino na tleh kakor pogosto je mogoče in mu pustite, da brca. Ko je vaš dojenček buden, menjajte njegovo pozicijo ležanja na hrbtu z ležanjem na trebuščku in obratno. Kratek čas lahko dojenček tudi sedi pokonci v otroškem stolčku. Naredite veliko prostora za dojenčka, tako da umaknete nevarne predmete. Ta omogočena samodejavnost v varnem okolju je ključnega pomena za njegov celostni psihomotorični razvoj.
Pomembnost poznavanja razvojnih mejnikov
Razvojni mejniki predstavljajo nove motorične, zaznavne, spoznavne in socialno-čustvene sposobnosti otroka, ki jih običajno lahko spremljamo v značilnem sosledju. Njihovo doseganje je povezano s telesno rastjo in razvojem možganov, pogojeno je tako z dednimi dejavniki, kot z vplivi okolja, izkušnjami, motivacijo. Različna področja razvoja so med seboj tesno prepletena in povezana. Skladno z rastjo in razvojem možganov se sposobnosti pojavljajo po kraniokavdalnem in proksimodistalnem načelu - dojenčki prej nadzorujejo zgornje kot spodnje ude, prej nadzorujejo zgornje dele rok in nog kot dlani in stopala.
Poznavanje razvojnih mejnikov je pomembno pri spremljanju otrokovega razvoja, ni pa zamujanje pri posameznem mejniku v primeru, če otrok ne dosega več zaporednih sposobnosti, ki jih njegovi vrstniki v večji meri že dosegajo, samo po sebi znak, da je nekaj narobe. Klinične ocenjevalne lestvice oziroma testi razvoja, ki jih na rednih sistematskih pregledih uporablja tudi otrokov pediater, upoštevajo precejšnje individualne razlike med posamezniki.
V predoperativni stopnji se pojavi večja raba simboličnega mišljenja, kar omogoča otroku, da si ustvarja predstave o svetu. Socialno-emocionalni razvoj predstavlja posameznikove izkušnje s čustvi, njegovo zmožnost izražanja in obvladovanja čustev, zmožnost razumevanja čustev drugih in zmožnost vzpostavljanja pozitivne komunikacije. V prvih mesecih, ko se dojenček s čustvi šele spoznava, je socialno-emocionalni razvoj neverjeten. Dojenček čustva doživlja veliko preden jih sploh razume. Zato mu jih moramo pomagati prepoznati, poimenovati, mu nuditi vodenje skozi občutke in mu jih pomagati razumeti.
Kaj morate vedeti o otrokovem socialno-emocionalnem razvoju?
Socialno-emocionalni razvoj se razvija hkrati s kognitivnim razvojem. Skupaj ustvarjata otrokove vtise in odzive. Večina učenja v prvem letu otrokovega življenja namreč poteka ob podpori emocionalnih sposobnosti. Zdrav socialno-emocionalni razvoj že od novorojenčkovega prvega vdiha predstavlja temelj samopodobe v obdobju otroštva, mladostništva in odraslosti.
Socialno-emocionalni razvoj je zelo odvisen od otroka do otroka, saj se pomembno povezuje s temperamentom. Temperament namreč opredeljuje to, kako otrok reagira in komunicira s svojim okoljem. Je prirojen in prisoten že pri rojstvu, zelo izrazito pa se začne kazati v obdobju 5-7 mesecev. Za razliko od temperamenta se otrok s socialno-emocionalnimi sposobnostmi ne rodi. Otrokova pozitivna navezanost na zaupanja vrednega in ljubečega odraslega je ključ do uspešnega socialnega in emocionalnega razvoja.
Do drugega meseca vaš otrok večino dne opazuje in posluša ljudi okoli sebe. Nauči se, da ga ti ljudje zabavajo, umirjajo, hranijo in mu omogočajo splošno zadovoljstvo. Ko se mu smehljate, se dobro počuti in instiktivno se otrok prične smehljati tudi vam. Nekateri novorojenčki bodo že v prvem mesecu svojega življenja eksperimentirali s primitivnimi oblikami nasmeška in nasmešku podobnimi grimasami. Novorojenčkova čustva še niso kompleksna, lahko pa vas že od prvega dne preseneti s sposobnostjo zrcaljenja vaših čustev, saj nanj zlahka vplivajo emocije staršev. Otrok lahko postane navdušen, če ste navdušeni tudi vi, lahko pa postane siten, če ste tudi sami nekoliko bolj muhaste volje. Že v prvem in drugem mesecu lahko začnete slutiti otrokovo osebnost. Ne bodite preveč zaskrbljeni, če vaš dojenček ne dosega nobenega od zgodnjih socialno-emocionalnih mejnikov, a ne pozabite, da otrok že takoj zgodaj na podlagi vašega vedenja prične ustvarjati svojo čustveno življenje.
V tem obdobju se otrokova sposobnost izražati čustva hitro razvija. Ste že doživeli prvi dojenčkov pristni nasmeh? Večina otrok se v tem obdobju nasmehne, ko so veseli, ko jih zabavamo in ko so zadovoljni. Gre za pomemben mejnik v starševstvu. Če so bili prvi tedni z vašim dojenčkom naporni, boste vsaj za trenutek pozabili neprespane noči in naporne prve tedne. Prav tako pa gre tudi za pomemben mejnik v otrokovem življenju, saj je ugotovil, da lahko že samo s premikanjem ustnic komunicira z vami in da mu njegov nasmešek prinese še več pozornosti in občutkov zadovoljstva kot drugače. Bolj kot je dojenček povezan z vami, bolj in prej se bo pričel povezovati s preostalim delom sveta okoli sebe. Ne razvija se le njegova socializacija. Interakcija s svetom pomembno vpliva tudi na razvoj njegovih možganov. Seveda vaš otrok ne bo prijateljski do vseh. Že tako zgodaj ima nekatere ljudi raje kot druge in se zaveda, da imajo različni ljudje v njegovem življenju različne vloge. Dojenčkova najljubša oseba ste seveda njegovi starši.
Doživlja prve čustvene izbruhe, še naprej pa se bo v družbi neznancev lahko počutil neprijetno in doživljal separacijsko anksioznost. Pomembno je, da otroku pomagate krepiti njegovo neodvisnost, hkrati pa mu morate nuditi še vseeno dovolj vodenja, mu postaviti meje in vzdrževati disciplino.
Razvoj v kasnejših obdobjih: Od malčka do predšolskega otroka
Malčki postopno povečujejo svojo avtonomijo. Njihova samopodoba je celostna in temelji na izkušnjah. Na poskuse omejevanja se odzove z jezo in negativizmom. Postopno se povečuje neodvisnost, iniciativnost in zmožnost samonadzora. V odnosih z drugimi do neke mere predvideva čustva v določenih situacijah, pojavljajo se začetne oblike empatije.
Razvoj v 2. letu:
- Gibalni razvoj: Med 16. in 18. mesecem otrok riše črte s svinčnikom. Pri 1,5 letu zna sestaviti stolp iz 3 kock. Zmore narediti prve korake, hoja postaja vedno bolj zanesljiva. Zna pomahati v pozdrav ob slovesu.
- Čustveni razvoj in vzorci obnašanja: Otrok postane nekoliko samostojen, včasih se obnaša uporniško, prepozna svoj odsev v ogledalu, posnema obnašanje drugih (starejših otrok in odraslih). Pozna imena ostalih družinskih članov in nekaterih predmetov.
- Intelektualni razvoj: Med 15. in 18. mesecem odgovarja na kratka vprašanja, imenuje predmete, odpira škatle, vtika prste v vsako odprtino, išče pomoč, ko je v nerodne in nevarnem položaju. Sledi pripovedkam ob slikanicah. Imenuje nekatere domače živali in govori v enostavnih stavkih. Z žlico zna varno prenesti jed s krožnika v usta. Do 24. meseca začne raziskovati okolico, ubogati prepovedi in izpolnjuje lažje ukaze. Izvaja tudi že simbolične igre.
Kako lahko starši spodbujate otrokov razvoj: Dnevno mu prebirajte pravljice, ob tem pa pokažite na sličice in ga sprašujte po imenih. Skupaj z njim se igrajte enostavne igre, npr. razvrščanje oblik, enostavne sestavljanke. Spodbujajte ga, da vam pomaga, medtem ko ga oblačite. Kadar stori napako, mu to obzirno povejte in razložite kako naj ravna naslednjič.
Razvoj v 3. letu:
- Gibalni razvoj: Pri 2 letih zna sestaviti stolp iz 6 kock, pri 2,5 letih iz 8 in vlak iz 4 kock. S svinčnikom zna narisati črto.
- Čustveni razvoj in vzorci obnašanja: Začenjajo se zavedati svojega jaza, postajajo bolj samostojni in niso več močno navezani na mamo. Ponovi 3 številke ali stavek 6 besed, pove svoje ime in priimek. Preriše krog, sam si umiva roke, ne moči več postelje. Z vrstniki se igra interaktivne igre.
Kako lahko starši spodbujate otrokov razvoj: Omogočite mu raziskovanje okolice tako, da ga vzamete s seboj na sprehod ali izlet. Naučite ga preprostih otroških pesmic in jih z njim prepevajte. Pokažite mu na kako naj se obnaša, če se z nečim ne strinja.
Razvoj v 4. letu:
- Gibalni razvoj: Iz kock zna sestaviti most, če vidi model. Narisati zna krog. Samostojno stopa po stopnicah navzdol, zna si zapeti obleko. Poje, skače in pleše.
- Čustveni razvoj in vzorci obnašanja: Ponovi 4 enostavna števila, preriše kvadrat, s škarjami izrezuje slike.
Kako lahko starši spodbujate otrokov razvoj: Otroku dovolite, da vam pomaga pri enostavnih opravilih. Spodbujajte ga k igri z vrstniki. Bodite dosledni pri discipliniranju in postavljanju pravil. Pokažite mu kakšno obnašanje pričakujete od njega. Pri govorjenju ga obzirno popravljajte in učite prave besede. Pri izbiranju mu dajte na razpolago omejeno število možnosti (kaj bo jedel, katere nogavice bo oblekel).
Razvoj v 5. letu:
- Gibalni razvoj: Iz kock zna zložiti stopnice. S svinčnikom zna narisati križ, pri 4,5 letih pa tudi kvadrat. Skače in stoji na eni nogi vsaj 2 sekundi. Zna ujeti žogo, ki mu je bila podana.
- Čustveni razvoj in vzorci obnašanja: Ponovi stavek z desetimi besedami, sestavi kvadrat, ki smo ga prerezali na diagonalah. Pozna 4 barve. Uživa v početju novih stvari, raje se igra z drugimi otroci kot sam in z njimi sodeluje. Pogosto ne zmore ugotoviti kaj je resnično in kaj izmišljeno. Govori o tem kaj mu je všeč in kaj ga zanima. Začenja razumeti čas, zapomni si dele zgodbe, razume idejo o štetju, nariše osebo z 2-4 deli telesa, uporablja škarje.
Kako lahko starši spodbujate otrokov razvoj: Otroku dajte veliko časa za igro, saj skozi igro izražajo svoja čustva. Vzemite si čas za razvijanje umetniškega področja, kjer uporablja domišljijo: slikanje, barvanje, predvajanje glasbe. Skupaj z njim čim več berite. Vključite ga pri kuhanju, tako ga boste lažje navadili na zdravo prehrano in naučili nekaj merskih enot. Zaupajte mu enostavne naloge, kot je mešanje solate, sestavljanje sendvičev. Igrajte se igre, kjer se uči, da igra samo takrat, ko je na vrsti.
Razvoj v 6. letu:
- Gibalni razvoj: Na eni nogi lahko stoji 10 sekund ali več, poskakuje, zna narediti premet v stran. Pri jedi uporablja žlico in vilice, včasih si pomaga z nožem. Samostojno zna uporabljati stranišče.
- Čustveni razvoj in vzorci obnašanja: Govor je jasen, preproste zgodbe pove z enostavnimi povedmi. Uporablja prihodnjik. Zna povedati svoje ime in naslov. Šteje do 10 ali več. Nariše človeka z vsaj 6 deli telesa. Nekateri znajo napisati kakšno črko ali številko. Po 5. letu zna narisati trikotnik. Pozna predmete za vsakdanje življenje (denar in hrano). Pozna jutro in večer. Opiše predmete na sliki in jih imenuje. Izpolni 3 zaporedne ukaze. Želi si biti podoben prijateljem. Rad pleše in poje. Razlikovati zna med resničnostjo in izmišljenim. Zaveda se svojega spola.
Kako lahko starši spodbujate otrokov razvoj: Spodbujajte ga k gibanju, prestavite mu različne športe in se rekreirajte skupaj z njim. Naučite ga preprostih gospodinjskih opravil npr. brisanje mize. Še vedno predvidite nekaj časa za igro, vsaj 10 minut na dan se z njim igrajte tudi vi. Načrtujte dneve, ko boste svoj čas aktivno preživeli z otrokom, čeprav je že velik, še vedno želi vašo pozornost. Pogovarjajte se o čustvih, kako se otrok v določeni situaciji počuti.
Senzorična integracija: Ključ do celostnega razvoja
Predšolsko obdobje je znano tudi kot obdobje senzomotoričnega razvoja, kjer se otrok uči s pomočjo čutil in gibanja. Senzorična igra, ki vključuje vsa otrokova čutila, je izjemno pomembna. Malčki se naslanjajo na senzorične informacije, ko se učijo o svojem okolju. Senzorična igra omogoča vzpostavljanje nevronskih povezav, razvoj mišljenja, učenja in ustvarjalnosti. Spodbuja razvoj govora in jezika, kognitivni razvoj, razvoj fine in grobe motorike ter spodbudno vpliva na čustveni in socialni razvoj otroka.
Preko čutil dobimo informacije o telesu, fizičnem stanju telesa in okolici, v kateri se trenutno nahajamo. "Možgani morajo organizirati vse te občutke, da bi se lahko človek normalno gibal, učil in vedel. Možgani locirajo, razvrščajo in urejajo občutke podobno, kot prometni policist usmerja avtomobile." (Ayres 2002, str. X). Poznamo sedem čutil, v katerih se nahajajo receptorji, ki sprejemajo informacije (vidne, slušne) in jih prenašajo v možgane, kjer se integrirajo. Te informacije so "hrana za možgane".
Motnja senzorne integracije se zgodi, kadar možgani ne obdelujejo ali ne organizirajo pretoka senzornih impulzov na način, ki posamezniku omogoča dobro, natančno informacijo o sebi in okolici. Pri motnjah obdelovanja senzornega vnosa možgani niso učinkoviti pri upravljanju z vedenjem, učenjem, posameznik se pogosto počuti nelagodno in se ni zmožen nositi z običajnimi zahtevami in stresom (Ayres 2002, str. Y). Osnovne značilnosti pri motnji SI so premajhna občutljivost na senzorne dražljaje (hiposenzibilnost), preobčutljivost na senzorne dražljaje (hipersenzibilnost), posamezni otroci pa imajo mešan tip senzibilnosti (motnjo senzorne modulacije).
Vzgojitelji in posamezni starši se pri svojem vsakodnevnem delu in življenju srečujejo z otroki, ki imajo senzorno-integracijske disfunkcije, ki niso prepoznane kot motnje SI. Po navadi kažejo otroci mnoge od naslednjih simptomov (motnje senzorne integracije): prekomerna ali premajhna občutljivost na dotik, zvok, prizore, gibe, okuse ali vonje; močno odkrenljiva pozornost (distraktibilnost) s težavami usmerjanja in vzdrževanja pozornosti; nivo aktivnosti je neobičajno visok ali nizek; pogosto se izključujejo ali potegnejo vase; intenzivno ali situaciji neprimerno reagirajo na zahtevne situacije ali neznano okolje; so impulzivni, s slabo sposobnostjo samokontrole ali pa se sploh ne morejo kontrolirati; s težavo prehajanja iz ene aktivnosti v drugo ali iz ene situacije v drugo; občasno so rigidni in nefleksibilni; so nerodni in neprevidni; v skupini občutijo nelagodje; imajo socialne in čustvene težave; radi se obnašajo »klovnovsko» ali nezrelo; počutijo se nelagodno, čudno; težko prenašajo frustracije, so nagnjeni k daljšim in intenzivnejšim napadom trme in se težje umirijo; imajo težave s prehodi iz aktivnega v sproščeno stanje (npr. težko se uspavajo, hodijo ali delajo neko drugo aktivnost za tem, ko so bili zelo živahni ipd.) (Biel in Peseke 2007, str. Z).
Pomembna je velikost in opremljenost igralnic, hodnikov. Otroci naj imajo na razpolago dovolj nestrukturiranega materiala, naravnega materiala, predmetov, igrač, s katerimi lahko manipulirajo, se igrajo oz. izvajajo različne aktivnosti. Igrače, predmeti naj bodo različnih tekstur, velikosti in teže. Otroku moramo dati možnost za veliko ponovitev pri manipulaciji s predmeti, igračami, pri gibalnih aktivnostih, saj se le tako ustvarjajo nove nevronske povezave v možganih in otrok pridobiva na novih veščinah in sposobnostih. Vsi, ki se strokovno ukvarjamo z vzgojo in izobraževanjem otrok, bi morali ozavestiti, da je manipuliranje z igračami, naravnim materialom in predmeti zelo učinkovita aktivnost učenja in zlasti do tretjega leta ni potrebno vztrajati pri »usmerjenih« zaposlitvah. Otrok bo tako dolgo manipuliral, izvajal aktivnosti, dokler jih ne bo usvojil, šele nato je pripravljen na naslednji korak − preiti v neko drugo aktivnost. Zato je bistveno, da smo dobri opazovalci in imamo potrpljenje za otrokovo potrebo po ponavljanju.
Priporočljivi so senzorni kotički, v katere nameščamo sredstva za senzorno stimulacijo, kjer ima otrok na razpolago različen material, ki ga lahko voha, tipa, z njim manipulira (naravni material: storži, kostanj, koruza, kamni, školjke; odišavljene blazinice, ježek-trakci, različne vibrirajoče igrače, različne ščetke in pripomočki za masažo). Otrok, ki je preobremenjen z dražljaji, bo lahko ostal pozoren in bo nadaljeval z začeto aktivnostjo, če bo imel miren kotiček, kjer se lahko »izključi«, naredi predah. Priporočljiv je blago zatemnjen prostor z »ustrezno« svetlobo (primerne so solne luči). Zelo pomembno je, da je telovadnica urejena tako, da si otroci stimulirajo vestibularni, proprioceptivni in taktilni senzorni sistem. V gradivu smo že omenili, da so senzorni dražljaji hrana za možgane. Možgani so lačni in jih je potrebno ustrezno nahraniti. V vrtcih, kjer vzgajamo in izobražujemo otroke, bi morali postati senzorno inteligentni. To pomeni, da bi morali dobro poznati pomen senzorne integracije za celosten psihomotorični razvoj otrok in vlogo učnega okolja ter aktivnosti senzorne igre, ki so pogoj za razvoj le te. Nepoznavanje in nerazumevanje senzorno-integracijskih težav privede do etiketiranja otrok (da so razvajeni, trmasti, čudaški). Pogostokrat zaradi nerazumevanja otrokovi starši dobijo oznako, da so popustljivi in imajo razvajene otroke.
Metoda BANJANJE®: Sproščujoča vodna terapija za zgodnji razvoj
Razvojni koncept BANJANJE® je zaščitena avtorska metoda, ki temelji na visoko učinkovitih vajah, zasnovanih za optimalen psihomotorični, mentalni in socialni razvoj dojenčka. Metoda, ki jo je razvila Denisa Lavrenčič, strokovnjakinja za zgodnji razvoj otrok s specializacijo za vodno terapijo, se izvaja v topli vodi pod strokovnim vodstvom. Banjanje® je nežna oblika vodne terapije, ki uporablja dotik, gibanje in bližino staršev za podporo zdravemu razvoju otroka. Ne gre za plavanje, temveč za senzorično in čustveno stimulacijo v varnem okolju.
Metoda BANJANJE® je primerna za novorojenčke in dojenčke že od nekaj tednov starosti naprej, vključno z nedonošenčki, saj pomaga pri zorenju živčnega sistema in uravnavanju stresa. Prav tako je koristna za otroke z razvojnimi nepravilnostmi. Glavno načelo metode je spoštovanje otrokovega tempa.
Zaključek: Celostni pristop k razvoju otroka
Psihomotorični razvoj dojenčka je kompleksen proces, ki zajema koordinacijo med telesnim gibanjem in psihičnimi procesi. Ta razvoj je ključen za celostno rast in učenje otroka, saj se z njim gradi temeljna podlaga za nadaljnje kognitivne, čustvene in socialne spretnosti. Razumevanje posameznih faz in dejavnikov, ki vplivajo na ta razvoj, je bistveno za starše in skrbnike, da lahko ustrezno podprejo svojega malčka na njegovi poti od prvih refleksnih gibov do samostojne hoje in naprej. Z ustrezno podporo, spodbudnim okoljem in razumevanjem vseh vidikov otrokovega razvoja lahko starši zagotovijo, da njihov malček doseže svoj poln potencial.
tags: #psihomotoricni #razvoj #dojencka