Pogled na rast nosečniškega trebuha je nekaj posebnega in občutek res prekrasen, ko veš, da tam raste ljubezen tvojega življenja. Nosečniški trebuščki so si tako različno, kot so si različne ženske, ki jih »nosijo«. Lahko so mini, komaj opazne okroglinice ali impresivne »bunke« v velikosti košarkarske žoge ali celo še večje. Vse, ki ste že bile noseče ali ste pravkar v tej fazi, veste tudi, da so trebuščki neke vrste magneti. Pritegnejo veliko pogledov in tudi rok, ki se ne morejo zadržati, da se ne bi stegnile in malce pobožale po njem. Seveda, največ po njem posegajo roke bodočih mamic, ko v bistvu nezavedno neprestano gladijo izboklinico na svojem telesu.
V nosečnosti nas zanima veliko o dogajanju v trebuhu: ali je dojenček v njem res na varnem, kaj počne malo bitjece tam notri in kaj se dogaja z njim, ko počnemo določene stvari. Preverite sedem zanimivih stvari, ki jih o nosečniškem trebuščku verjetno niste vedeli.
Kdaj se bo trebušček »napihnil« in postal opazen?
Vsaka nosečnost in vsako žensko telo je drugačno, zato bo tudi trebušček različno hitro rasel. V povprečju nosečnica prvič opazi, kako njen trebuh »vzhaja« tam nekje med 12. in 15. tednom nosečnosti. To se zgodi zato, ker se začne v tem obdobju maternica povečevati prek medeničnih kosti. Na velikost trebuha v določenem tednu nosečnosti in kdaj se bo trebuh začel poznati vplivajo tudi naslednji dejavniki:
- koliko otrok nosite,
- kje oziroma v kakšni legi je vaš otrok,
- vaša telesna konstrukcija in teža.
Če to ni vaša prva nosečnost, boste oziroma ste verjetno opazili, da trebušček »skoči« ven veliko prej kot v prvi nosečnosti. To je zato, ker so vaše trebušne mišice že nekoliko razrahljane in se zato hitreje razmaknejo, da naredijo prostor maternici.
Zakaj se čez trebuh vije temnejša črta?
Zelo hitro po zanositvi boste najbrž ugotovili, da so vaši hormoni poskrbeli za veliko nenavadnih stvari. Ena teh so spremembe na koži. Zaradi povečane stopnje hormona estrogena bo vaše telo proizvajalo melanin, pigment kože, las in barve oči. Črta, ki poteka od zgornjega dela trebuha pa vse do sramnične kosti, je v bistvu vedno tam, vendar popolnoma neopazna. Povezuje trebušne mišice in zanjo se uporablja latinski izraz linea alba (»bela črta«). V času nosečnosti se ta črta raztegne in postane temnejše barve, zato se preimenuje v linea negra (»črna črta«).
Spremembe v videzu popka
Vaš popek je dokaz, da ste bili tudi vi nekoč fizično povezani s svojo mamo in na njem lahko v nosečnosti prav tako opazite spremembe. Nekje na polovici nosečnosti je vrh maternice v višini vašega popka in lahko boste opazili, da se bo takrat popek začel širiti navzven, pri nekaterih pa celo izskočil iz trebuščka, da izgleda kot gumbek. Bolj kot raste trebuh, bolj očiten je ta »gumb« in celo popki, ki so bile prej vdrti, postanejo vidne izbokline, ki štrlijo sredi trebuščka. Zaradi raztegovanja kože na trebuhu, predvsem okrog popka, se pogosto pojavi izrazit občutek srbenja. Da srbečico omilite, si lahko pomagate z naravnimi vlažilnimi kremami in olji (na primer kokosovo olje). Po porodu se popek običajno hitro potegne nazaj v trebuh, vendar ni nikoli več iste velikosti in oblike kot pred nosečnostjo.
Ko trebuh nenadoma »pade« nižje
Nekje do tretjega trimesečja so zelo pogoste nosečniške težave povezane z zgago, kratko sapo in pomanjkanjem teka. Potem pa se kar naenkrat zgodi, da se trebuh spusti nižje in spet lahko normalno dihate in jeste. Trebuh se spusti nižje zato, ker se dojenček, ki je zdaj pri večini nosečnic že obrnjen na glavo, pomakne nižje v medenico. V bistvu to napoveduje tudi pripravljanje telesa na porod. Predvsem to močneje občutijo nosečnice, ki so noseče prvič, medtem ko mamice, ki so že bile kdaj noseče, ne opazijo spremembe vse do dne, ko se pričnejo popadki.
Idealna lega dojenčka v trebuhu je z glavico navzdol in obrazom obrnjenim v notranjost trebuha. Ko se dojenček takole spusti nižje v medenico, bo tam tudi ostal. Nekatere ženske celo pravijo, da so točno občutile ta nenaden premik dojenčka navzdol. Če tega niste občutili, boste pa zagotovo v ogledalu opazili, da je trebušček postavljen nižje in da lažje dihate. Seveda, boste poleg tega občutili tudi večji pritisk v medenici in nekatere nosečnice pravijo, da so imele občutek, kot da imajo žogo med nogami.
Ali trebuh potrebuje podporo oziroma nosečniški pas?
Bolečine v križu, bokih in medenici so zelo pogoste v nosečnosti, še posebej proti koncu nosečnosti oziroma v tretjem trimesečju. Če vas začnejo bolečine v križu in medenici res motiti in vam postane težko nositi breme na trebuhu, je nosečniški pas dobra izbira, da si olajšate zadnje tedne nosečnosti. Nosečniški pas je namreč posebej oblikovan, tako da podpira hrbtenico in trebuh. Obenem vas opominja oziroma prisili v to, da se držite bolj vzravnano in s tem razbremenite preveliko obremenitev ledvenega predela hrbta. To je namreč v nosečnosti pogosta težava pri drži.
Nosečniški pas vam lahko pride zelo prav tudi po porodu. Takrat bodo namreč vaše trebušne mišice precej šibke in raztegnjene in bodo potrebovale čas, da se povrnejo nazaj v formo ter regenerirajo. Z nošnjo nosečniškega pasu jim boste pri tem učinkovito pomagali. Pas vam bo nudil oporo hrbta in zmanjšal občutek neudobja. Kljub tem prednostim je potrebno opozoriti, da se pasu ne sme uporabljati kot rešitev resnejših težav s hrbtom. Zato je dobro za nasvet o uporabi pasu oziroma v primeru večjih bolečin povprašati za nasvet osebnega zdravnika ali fizioterapevta.
Pravilna uporaba in zapiranje zbiralnikov za odpadke iz zdravstva
Ne bodite presenečeni: po porodu trebuh ne bo takoj izginil!
Vaše telo v nosečnosti opravi izjemno delo, s tem ko se počasi razteguje in se prilagaja dojenčku, ki pridno raste. Ko se ta rodi, vam bo zagotovo ostal »postporodni« trebuh in v resnici boste še vedno izgledali, kot da ste noseči. Vaša maternica, trebušne mišice in koža potrebujejo čas, da se vrnejo v prvotno oziroma vsaj približno prvotno stanje. Maternica za popolno zmanjšanje potrebuje okrog štiri do šest tednov, v resnici pa lahko nosečniški trebuh vztraja tudi več mesecev ali celo let. To je odvisno od vaših genov in tudi od vašega zdravja in fizične pripravljenosti, pred in med nosečnostjo. Tudi ženske s pozitivno samopodobo se pogosto sprašujejo, kdaj bo trebuh nazaj isti. Ne bodite preveč neučakani in razočarani nad svojo postavo po porodu: to resnično ni najpomembnejša stvar, s katero naj bi se obremenjevali po porodu. V resnici je to, da se počutite dobro in da ste zdravi, veliko bolj pomembno kot to, kako izgledate.
Velikost nosečniškega trebuha
Velikost trebuha je velikokrat predmet pogovora, potem ko razkrijete, da ste noseči. Lahko pričakujete komentarje od tega »vav, sploh se ti ne pozna« do »u, res si ogromna«. Dalje kot v nosečnosti, več ljudi okrog vas, sorodnikov, prijateljev in celo popolnih neznancev, bo želelo deliti komentarje o velikosti vašega trebuha. »Si prepričana, da je samo en otrok tam notri?« »Ta trebuh je premajhen za 30. teden.« »Otrok bo zagotovo prevelik, da bi ga normalno rodila.«
Niti ena nosečnost ni enaka drugi, tudi pri isti ženski je lahko trebuh popolnoma drugačen od prejšnje nosečnosti. Velikost v resnici sploh ni bistvena, pomembno je, da je bitjece notri zdravo in dobro. Vse dogajanje v trebuhu bo na pregledih spremljal vaš ginekolog in komentarji drugih naj vas ne skrbijo. Ginekolog bo meril velikost trebuha in rast otroka. Meritve lahko tudi nihajo, saj ima lahko dojenček v enem mesecu pri rasti velik poskok, spet v drugem mesecu pa zraste manj.
Pri ženskah, ki so po postavi višje, se velik trebuh manj pozna kot pri manjših; nekateri trebuhi so bolj okrogli, drugi pa bolj štrlijo navzven. Primerjanje enega trebuha z drugim vam o dojenčku tam notri ne bo povedalo prav veliko oziroma čisto nič. Brez skrbi!
Zaradi večanja maternice se trebušna prepona dvigne, spremeni se struktura prsnega koša (rebrni lok se pomakne rahlo naprej) in ob koncu nosečnosti veliko žensk nekoliko oteženo diha.
Zaprtje je fiziološka sprememba v nosečnosti ali pa nastane kot posledica nadomeščanja železa. Nosečnici lahko hkrati povzroča še dodatne težave - hemoroide. Pri zaprtju pomaga uživanje zadostnih količin tekočine (2,5 - 3 l/dan, najprimernejša je pitna voda) ter prehrana, bogata z vlakninami, sadjem, zelenjavo, stročnicami, polnovredno moko in raznimi kašami in neoluščenim rižem. Nosečnica naj se glede jemanja odvajal posvetuje z zdravstvenim strokovnjakom, ki bo tudi svetoval ustrezno izbiro. Koristi tudi redno dnevno gibanje, v kolikor vam to normalen potek nosečnosti dopušča, zadošča že 30-minutni sprehod dnevno.
Običajno se pojavljata v prvem tromesečju. Svetujemo izogibanje začinjeni, mastni in težko prebavljivi hrani; nekaterim pomaga, da zjutraj zaužijejo suhe prigrizke, čez dan pa imejte več majhnih obrokov hrane ter pijte majhne količine tekočine, skupno vseeno kot priporočeno 2,5-3 l na dan. Večerni obrok naj bo lahek in sestavljen iz večjega deleža proteinov. Za lajšanje težav s slabostjo in bruhanjem je bila dokazano učinkovita uporaba ingverja (tudi kot pripravki v obliki tablet oz. kapsul), pomaga lahko akupresura na zapestju (poimenovana kot točka P6). Redko se bruhanje in slabost nadaljujeta skozi celotno nosečnost.
Svetujemo majhne obroke nemastne, nekisle in nepekoče hrane, enakomerno razporejene preko celega dne, odsvetujemo uživanje kofeina, alkohol v nosečnosti pa nasploh močno odsvetujemo. Nosečnica naj se izogiba hranjenju 2-3 ure pred spanjem ter pitju mrzlih tekočin, pomaga tudi spanje z vzdignjenim vzglavjem. Prosto dostopne preparate za lajšanje želodčnih težav oz.
Otekline oz. edemi, ki niso prisotni po celotnem telesu (npr. obraz) in niso povezani z visokim krvnim tlakom ali s prisotnostjo beljakovin v urinu ter se pojavljajo proti koncu nosečnosti, niso nevarni. Navadno se zmanjšajo preko noči in so najmanj izraziti zjutraj.
Zaradi noseče maternice se težišče telesa premakne, posledično pa se spremeni drža in ob tem naj nosečnica ne bi občutila bolečin. Če se le-te pojavijo in stopnjujejo tekom nosečnosti, zahtevajo obravnavo fizioterapevta.
Krčne žile oz. Če se pojavijo oz. poslabšajo, svetujemo nošenje posebnih kompresijskih nogavic tekom dneva, počitek z dvignjenimi nogami večkrat na dan in zadosti zmernega gibanja.
Dosedanja sredstva za preprečevanje strij se niso izkazala za učinkovita (Holmes in Baker, 2006; Brennan et al., 2012).
Diastasis Recti: Ko se trebušne mišice razmaknejo
Po porodu se marsikatera ženska sooča z izzivom, kako povrniti tonus trebušnim mišicam. Ena izmed pogostih težav, ki se lahko pojavi že med nosečnostjo ali po njej, je diastaza rektusov. To je disfunkcionalen razmik leve in desne strani trebušnih mišic, ki so med seboj povezane z vezivnim tkivom (lineo albo in drugimi ovojnicami). Ta razmik lahko negativno vpliva na stabilizacijo telesa, predvsem trupa in hrbtenice. Če se pojavi pod popkom, so slabše stabilizirana vretenca ledvene hrbtenice. Če prevladuje v višini popka, je slabše stabiliziran segment med prsno in ledveno hrbtenico. Če se pojavi višje, nad popkom, je slabše stabiliziran spodnji del prsnega koša. V vseh primerih lahko vpliva na delovanje medeničnih sklepov (sakro-iliakalnih). Če hrbtenica ali medenica nista stabilni, je ogrožena hrbtenjača in vsi živci, ki izhajajo iz nje, ter naše gibanje, ki je vsaj z vidika ‘primitivnih’ možganov, pogoj za preživetje.
Poznamo različne tipe diastaze rektusov. Najpogostejši je razmik nad popkom. Diastazo lahko testiramo klinično. Oseba stoje prenaša težo iz ene noge na drugo, medtem ko terapevt opazuje (abnormalne) premike vretenc, reber, medeničnih sklepov. Prenos teže iz ene noge na drugo je podlaga za človeško bipedalno gibanje. Naš trup in medenica morata biti pri tem prenosu sposobna stabilizirati hrbtenico. Če temu ni tako, vidimo povečan nagib med vretenci (kar je kompenzatorni mehanizem za premalo ali preveč gibljive sakro-iliakalne ali medenične sklepe). Ko odpravimo diastazo, povrnemo telesu to stabilnost.
Ženske z daljšo razdaljo med trebušno in medenično prepono (torej z daljšim trupom) imajo manjšo možnost, da razvijejo diastazo rektusov v nosečnosti. Iz tega razloga je smiselno delati vaje, ki trebušno steno (mišice, fascije) podaljšujejo, ne skrajšujejo. Trebušnjaki trup skrajšujejo in s tem povečujejo možnost nastanka diastaze rektusov, saj se mišice ne vdajo zlahka. Najprej je potrebno rehabilitirati obstoječo diastazo rektusov na konzervativni način (morebitne kirurške korekcije pridejo v poštev šele nekaj časa po zadnji nosečnosti).
Pravilen trening je ključen. Tudi ko je diastaza sanirana, jo lahko ponovno ‘ustvarimo’, če izvajamo treninge na nepravilen način ali izvajamo škodljive vaje. Dojenje - Če je mamica dolgo dojila (več kot eno leto), potrebuje pred novo zanositvijo več časa, da se njeno telo ‘obnovi’.
Abdominalna masaža je ena izmed ključnih vaj, ki pomaga ohranjati/ustvarjati elastičnost trebušne stene, dobro prekrvavitev, limfno drenažo, spodbuja dihanje s trebušno prepono in hkrati, kar je še najpomembnejše za mamice po carskem rezu, pomaga mobilizirati zarastline. Abdominalna masaža je ena izmed ključnih vaj skoraj vseh programov za okrevanje po porodu.
Takoj ko zanosite, začnite izvajati vaje za diastazo za nosečnice. Ne poslušajte ljudi, ki vam govorijo, da v nosečnosti ničesar več ne morete storiti. Te iste osebe vam bodo rekle, da je diastaza rektusov v nosečnosti normalen pojav. Linea alba potrebuje za svoje funkcionalno delovanje (za zadebelitev) ravno pravšnjo dozo trebušnega pritiska vsak dan - kar pomeni ne preveč ne premalo.
Da odpravimo diastazo rektusov, ni dovolj, da znamo aktivirati globoko trebušno mišico (m. transversus abdominis), napenjalko linee albe, ampak da imamo simetrično delovanje še ostalih trebušnih mišic kot so notranje stranske trebušne mišice (m. internus obliquus abdominis), zunanje stranske trebušne mišice (m. externus obliquus abdominis) in premi trebušni mišici ‘six pack’ (m. rectus abdominis). Ponavadi je problem v tem, da je prisotna dominanca notranjih oblikusov ali pa zunanjih in rektusov.
Preverimo, ali se kot med rebri pri dvigu glave in ramen s tal poveča ali zmanjša. Če se poveča, potem so ‘glavni akterji’ notranji oblikusi, v primeru da se zmanjša, pa zunanji oblikusi. Tako imenovani ‘infra sternal angle’ oziroma kot med spodnjimi rebri je indikator za potencialna nesorazmerja mišic. ‘Idealen kot’ je okoli 90 stopinj. Verjetno pa boste pri takšnem testiranju opazili tudi, da eno od spodnjih reber bolj ven štrli kot drugo, po navadi levo. To je najverjetneje posledica asimetričnosti notranjih organov (jetra). Sicer pa to lahko določimo klinično ali z ultrazvokom. Če recimo notranji oblikusi (lahko samo levi ali desni) nadvladajo globoko trebušno mišico, potem globoka trebušna mišica ne more napeti linee albe, ampak notranje stranske trebušne mišice ustvarijo ‘grebenček’ ali ‘jamico’.
Ko v nosečnosti trebušček raste in je prisotna diastaza rektusov, si poleg vsega naštetega pomagamo še z aplikacijo posebnih kinezio trakov. Kineziotaping z najnovejšo tehnologijo tridimenzionalnih kinezio trakov. S posebno krožno namestitvijo kinezio trakov si dodatno pomagamo še pri trebušnih kilah. Tudi če imate veliko diastazo rektusov, naj to ne bo nikoli indikacija za carski rez. Obstajajo načini, kako pomagati razmaknjenim trebušnim mišicam pri iztisu.
Veliko bolj smiselno bi bilo vsem pokazati ustrezne vaje, ki jih lahko izvajajo že prvih 6 tednov po porodu, če je ali ni prisotna diastaza, saj so mišice raztegnjene v vsakem primeru. Zato ne čakajte ‘križem rok’ na ginekološki pregled po šestih tednih, saj tudi takrat najverjetneje ne boste dobili vseh potrebnih usmeritev glede diastaze rektusov.
Mamice, ki se želijo izogniti večletnemu poporodnemu trebuščku, lahko ukrepajo preventivno. Ti ukrepi se bodo obrestovali v vsakem primeru. Ni samo nosečnost ‘problematičen’ čas, ampak tudi čas po porodu, ki je čas dvigovanja, nošenja, nege in dojenja.
Pravilna uporaba in zapiranje zbiralnikov za odpadke iz zdravstva
Velikost trebuha: Mit o spolu in resničnost razvoja
Pogosto se pojavlja vprašanje, ali velikost nosečniškega trebuha pove, kakšen bo otrok - ali bo večji, manjši, ali celo dvojčka. Strokovnjaki poudarjajo, da velikost trebuha ni zanesljiv pokazatelj velikosti ali zdravja otroka. To je pogosto posledica ohlapnejših trebušnih mišic iz prejšnjih nosečnosti ali pa napihnjenosti v zgodnji nosečnosti zaradi spremenjene prebave. Genetika in telesna konstitucija vsakega telesa sta različni in se na nosečnost odzivata na svoj način.
Pomembno je vedeti, da so govorice o tem, da oblika trebuha (na primer špičast ali bolj zaobljen) nakazuje na spol otroka, zgolj babje čenče in nimajo znanstvene podlage. Samo na podlagi oblike trebuha ne moremo podati smernic o otrokovem spolu. Slednje lahko izveste le na ultrazvočnem pregledu, po 11. tednu nosečnosti.
Vseeno pa lahko oblika in način nošenja otroka pove nekaj več o nosečnici sami. Način, na katerega ženska nosi otroka - visoko ali nižje, nam lahko predvsem pove o tonusu trebušne muskulature. Če je tonus nižji, to pomeni, da je osnovna napetost mišic nižja. Slabši kot je vaš mišični tonus in manjše kot so mišice, boljša bo njihova rast. Čvrste trebušne mišice nudijo večjo podporo, dvignejo rastočo maternico, zato navadno mame, ki so v dobri telesni pripravljenosti, nosijo otroka višje, tiste z nižjim mišičnim tonusom pa nižje. Poleg tega močne mišice plod držijo bolj v telesu, kar lahko povzroči manjši trebušček.
Če je imela ženska že več nosečnosti, je trebuh videti bolj zaokrožen in manj izrazit že od samega začetka v naslednji nosečnosti. Maternica, trebušne mišice in celotno telesno tkivo se namreč med nosečnostjo močno raztegnejo. Po porodu se delno uredijo sami po sebi, vendar pa tkivo ne bo več enako kot prej, zato je po porodu priporočljiva primerna vadba.
Velikost nosečniškega trebuha ne more razkriti velikosti otroka. Ginekolog bo tekom nosečnosti redno meril velikost trebuha in rast otroka. Meritve lahko tudi nihajo, saj ima lahko dojenček v enem mesecu pri rasti velik poskok, spet v drugem mesecu pa zraste manj. Vendar pa velikost otroka ne nakazuje velikosti trebuha in obratno. Pomembna je namreč tudi količina plodovnice, ki se lahko giblje od 300 mililitrov do 1500 mililitrov.
Nosečniški trebušček lahko odkrije, ali imate diastazo rektusov. Diastaza rektusov ali razmik trebušnih mišic ima proti koncu nosečnosti skoraj 60 odstotkov žensk. Diagnozo pravzaprav potrdijo šele po porodu, vendar lahko tudi s pomočjo nosečniškega trebuščka že tekom nosečnosti ugotovite, ali jo imate.
Kdaj je čas za skrb?
Čeprav je vsaka nosečnost edinstvena, obstajajo določeni znaki, ki bi lahko nakazovali na morebitne težave in zahtevajo posvet z zdravnikom:
- Nenadna ali pretirana rast trebuha: Če se vam zdi, da vaš trebuh raste bistveno hitreje kot bi smel glede na tedne nosečnosti, ali če je nenadoma zelo velik, je priporočljiv posvet z ginekologom.
- Premalo velik trebuh: Če se vam zdi, da je vaš trebuh v primerjavi z drugimi nosečnicami v enaki gestacijski starosti bistveno manjši, je prav tako dobrodošel pregled. Kot je omenil dr. Pušenjak, bi pri 34 tednih naj bila razdalja od zgornjega roba sramne kosti do vrha maternice vsaj 32 cm. Če je pod 30 cm, bi priporočal kontrolni UZ.
- Izginjanje trebuha ali nenadno zmanjšanje: Če opazite, da se vaš trebuh zmanjšuje ali da se je njegova rast nenadoma ustavila, je to lahko znak za skrb.
- Bolečine ali nelagodje: Medtem ko so nekatere bolečine normalne (npr. zaradi raztezanja vezi), močne, nenadne ali vztrajne bolečine zahtevajo pregled.
- Otrdevanje trebuha: Občasna otrdevanja trebuha (Braxton-Hicksovi popadki) so normalna, vendar če postanejo redna, boleča in se stopnjujejo, je nujno obiskati zdravnika.
- Izginjanje ali zmanjšanje otrokovih gibov: Po določenem obdobju nosečnosti bi morali čutiti redne gibe otroka. Če se ti zmanjšajo ali izginejo, je to lahko zaskrbljujoče.
V primeru dvomov ali skrbi je vedno najbolje, da se obrnete na svojega ginekologa ali babico. Njihova strokovna ocena in morebitni ultrazvočni pregledi bodo zagotovili najbolj zanesljive informacije o zdravju vašega dojenčka in poteku nosečnosti. Zapomnite si, da je vsaka nosečnost zgodba zase, in osredotočanje na splošna merila lahko včasih povzroči nepotrebno skrb.
Nosečnost traja 40 tednov oziroma 280 dni. Trajanje nosečnosti računamo od prvega dne zadnje menstruacije, ne glede na to, da do oploditve pride okrog 14. dne ciklusa. Glede na razvoj ploda, v nosečnosti opisujemo 3 trimestre. Prvi trimester traja do 13. tedna, drugi od 14. do 26. tedna in tretji od 27. tedna naprej.
V prvem trimestru razvoj ploda poteka od oplojene jajčne celice do fetusa, ki na koncu prvega trimestra že ima vse vitalne organe. Telo nosečnice se začne prilagajati na novo stanje. Pregledi v prvem trimestru: laboratorijske analize krvne slike, krvnega sladkorja na tešče, krvne skupine in Rh faktorja, test na toksoplazmo gondi in sifilis, ultrazvočna potrditev nosečnosti do 11. tedna in pregled nuhalne svetline (ki ga stroka priporoča) se opravi med 11. in 14. tednom nosečnosti.
Nato sledi drugo trimesečje, ki je pogosto obdobje izboljšanja počutja, ko se nosečniški trebušček začne bolj izrazito poznati. V tretjem trimesečju pa sledi hitra rast ploda in nadaljnje povečevanje trebuščka ter priprava telesa na porod. Vsako obdobje prinaša svoje spremembe in izzive, ki jih spremlja rast novega življenja pod vašim srcem.
tags: #rast #trebuha #znak #uspesne #nosecnosti