Diastaza rektusov, strokovni izraz za odmik med velikimi trebušnimi mišicami, je pogost pojav, ki prizadene številne ženske, zlasti v obdobju nosečnosti in po porodu. Ta stanje, ki ga pogosto imenujejo tudi razmik trebušnih mišic, se pojavi, ko se mišice rektus abdominis, ki tvorijo sprednjo plast trebušnih mišic, znane kot "six-pack", ločijo vzdolž sredinske linije telesa, imenovane linea alba. Čeprav je povezana predvsem z nosečnostjo, se lahko pojavi tudi pri moških srednjih let in starejših z abdominalno debelostjo, pa tudi zaradi drugih dejavnikov, ki povečujejo intraabdominalni pritisk ali povzročajo šibkost vezivnega tkiva.

Razumevanje anatomije: Rektus abdominis in linea alba
Mišici rektus abdominis sta dve ravni in vzporedni mišici, ki potekata vzdolž sprednje sredinske črte trebuha od rebrnih hrustancev petega do sedmega rebra vse do sramnice. Med njima se nahaja vezno tkivo, linea alba. Te mišice sestavljajo zgornjo plast trebušnih mišic, ki jih običajno imenujemo "six-pack". Diastaza rektusov je povečana razdalja med tema dvema mišicama v srednji liniji, ki jo povzroča šibkost sprednje trebušne stene. V mejah normale je, če se trebušna mišica zaradi rastočega trebuha v nosečnosti razmakne za do dva centimetra. Če je razmik večji, že govorimo o patološkem razmiku, ki lahko povzroči številne težave.
Vzroki za nastanek diastaze rektusov
Diastaza rektusov je lahko pridobljena, na primer s povečanjem telesne mase, ali pa je lahko prirojena, na primer v primerih z genetsko osnovo. Načeloma je povezana s stanji, pri katerih se poveča intraabdominalni tlak, vključno z nosečnostjo in debelostjo, pa tudi z boleznimi, ki povzročijo šibkost vezivnega tkiva.
Najpogosteje se diastaza rektusov pojavi pri nosečnicah in porodnicah. Običajno se razvije v tretjem trimesečju nosečnosti zaradi povečanega pritiska na trebušno steno, saj otrok v tem času hitro raste. Tveganje je večje pri večplodnih nosečnostih, pri nosečnicah s težjimi dojenčki, pri starejših nosečnicah, v primeru prekomerne količine plodovnice, pri ženskah, ki so bile telesno nedejavne pred nosečnostjo, pa tudi, če so bile prekomerno aktivne med nosečnostjo oziroma je bila vadba nepravilna. Verjetno gre za vpliv hormonov, ki mehčajo vezivno tkivo, in pritiska maternice na trebušno steno. Z več porodi se načeloma ne poveča možnost za večji razmik, prav tako zaradi razmika ni treba čakati z zanositvijo.
Dva ključna dejavnika tveganja sta prirojena slabost vezivnega tkiva in močna trebušna stena pri športnicah, tako vrhunskih kot tudi zelo aktivnih rekreativnih. Takrat so mišice na trebuhu tako močne, da se ob rastočem trebuhu ne raztezajo, ampak se razmaknejo na stran. Umikajo se samo osrednje, zato nastane diastaza.
Pogostost in opaznost diastaze
Gre za zelo pogosto stanje, zlasti pri nosečnicah in v poporodnem obdobju. Diastazo rektusov ima približno 60 % ljudi. Običajno izzveni v osmih tednih po porodu. Čeprav se diastaza rektusov lahko pojavi že med nosečnostjo, jo je takrat težje opaziti zaradi raztegnjenega trebuha. Večina ljudi ne opazi diastaze rektusov do poporodnega obdobja. Proti koncu nosečnosti ima približno 60 odstotkov žensk povečano diastazo rektusov za vsaj dva centimetra; to število je potrdila tudi raziskava, opravljena v ljubljanski porodnišnici. Primerov, ko je razmik deset, 15, celo 20 prstov, ko so trebušne mišice praktično na strani, pa je okoli 20 odstotkov.
Simptomi in težave, ki jih povzroča diastaza
Diastaza rektusov sama po sebi ne boli, lahko pa sproži bolečine v drugih delih telesa. Med vsakodnevnimi opravili, kot je dvigovanje košare za perilo, se lahko pojavi občutek šibkosti trebušne stene.
Trebušne mišice so opora notranjim organom. Če je trebušna stena raztegnjena, organi nimajo opore. Predvsem govorimo o maternici, nožnici, sečnem mehurju in črevesju. V nekaj mesecih ali v letu, dveh po porodu lahko organi spremenijo lego oziroma lahko celo začnejo lesti skozi telesne odprtine. Takrat se lahko pojavi zdrs maternice, zdrs nožnice, sprednje ali zadnje stene, zdrs sečnega mehurja. To so neprijetni zapleti. Ženske se tega ne zavedajo, še posebej tiste, ki jim estetika, lep videz in močne mišice ne predstavljajo velikega pomena v življenju. Ne vedo pa, da je funkcija trebušnih mišic zelo pomembna. Je veliko več kot samo videz.
Lahko se pojavijo bolečine v križu in medenici, slaba telesna drža, brez opore za pritiskanje je lahko oteženo odvajanje blata. Lahko se pojavi kila. Hujši zaplet se lahko zgodi tudi med porodom, saj ženska pri veliki diastazi ne čuti trebušnih mišic in ne more sodelovati. Imeli so že primere, ko je bil potreben nujen carski rez zaradi zastoja poroda.

Samopregled in zgodnja diagnoza
Tako lahko sami preverite, ali imate diastazo: uležete se na hrbet na trdo podlago. Ob dvigu glave z roko v treh nivojih - približno pet, štiri centimetre nad popkom, pri popku in spet štiri, pet centimetrov pod popkom - poskušate zatipati robove obeh premih trebušnih mišic in ugotoviti, koliko je razmika, koliko prstov vam gre v odprtino. Oglejte si posnetek, kako ga pravilno izmeriti!
V ljubljanski porodnišnici gre fizioterapevtka praviloma v vsako sobo. Porodnicam najprej vse razložijo in jim nato izmerijo razmik. Če ugotovijo, da je zelo povečan, takoj dobi osnovna navodila za vaje in poziv, naj si pridobi delovni nalog. Pomembno je, da ženska spremlja razmik celo nosečnost - torej že pred porodom. Če ugotovi, da se stanje slabša, je treba opozoriti ginekologa, ki bo po potrebi izdal delovni nalog za fizioterapevta. Terapije v smeri zmanjševanja diastaze in vzpostavljanja primerne funkcije trebušne stene se bodo izvajale po porodu, med nosečnostjo se z ustreznimi terapevtskimi vajami poskuša preprečevati poslabšanje diastaze. Predvsem pa so vaje usmerjene v izboljšanje zavedanja trebušnih mišic, kar je pomembno za sam porod.
Zdravljenje in rehabilitacija
Prva linija zdravljenja je fizioterapija. Včasih je potrebna tudi kozmetična operacija za zmanjšanje izbokline. Zdravljenje diastaze rektuma je nekoliko kontroverzno in sega od konzervativnega zdravljenja s spremembami življenjskega sloga in vadbo, do kirurškega zdravljenja s priporočili za mrežico.
Fizioterapevtka najprej oceni stanje in opravi ultrazvok. Nato žensko nauči dveh, treh vaj, ki jih dela teden, morda 14 dni. Nato je vnovična kontrola. Takrat dobi nove, nekoliko težje vaje. Tako je nekajkrat zaporedoma. Da trebušna stena spet dobi optimalno funkcijo, je zagotovo potrebno eno leto.
Primerne in neprimerne vaje
Ni vsaka vaja primerna, s telovadbo lahko še poslabšamo stanje. Po izkušnjah Darije Šćepanović veliko žensk po branju različnih forumov in prispevkov ugotovi, da imajo razmak mišic. Takrat delajo vaje za trebušne mišice, da bi diastazo spravile skupaj, vendar si v bistvu naredijo še več škode.
Poudarila je: "Vaja, ki je primerna za vsako žensko, je vaja za globoko trebušno mišico - prečno mišico, ki poteka od reber do medenice in zadaj na hrbet (mišica transversus abdominis). Njena funkcija je fiksacija linea albe (bele črte)." Mišice ne krepimo, ampak jo aktiviramo, povečujemo njeno vzdržljivost.
Začnite leže na hrbtu. "Predstavljajte si, da predel pod popkom nežno in počasi potegnete navznoter." Za lažjo izvedbo najprej nežno aktivirajte mišice medeničnega dna, kot bi želeli prekiniti curek urina (tako imenovane Keglove vaje), nato pa nežno in počasi potegnite navznoter predel pod popkom. "Najbolj pomembno je, da to naredite zelo nežno." Zadržite 10 sekund in 10-krat ponovite na hrbtu in po 10-krat na vsakem boku. Vmes ne pozabite dihati.
Z osnovno vajo začnemo in jo je treba kar dolgo časa stopnjevati. Šele ko je bela črta oziroma linea alba stabilna, so dovoljene vaje za krajšanje premih trebušnih mišic. Če naredimo obratno, lahko tkivo na beli črti postane nestabilno.
Izogibati se je treba telesnim aktivnostim, ki povečujejo pritisk v trebušni votlini. "Od skokov, poskokov, teka, klasičnih vaj za trebušne mišice, med katerimi se dvigujemo gor do sedečega ali polsedečega položaja ali pri katerih sočasno dvigujemo noge od tal." Omenjene niso primerne takoj po porodu, četudi je samo malo razmika. Ob povečanem razmiku se je treba izogibati težkemu dvigovanju. "Ženske so celo poročale, da so bile prehlajene in da so 14 dni, tri tedne zelo intenzivno kašljale, pa se jim je poslabšala diastaza."
Dolgotrajno okrevanje in napoved
Babice so govorile, da telo po nosečnosti potrebuje vsaj devet mesecev za povrnitev v prejšnje stanje. Da trebušna stena spet dobi optimalno funkcijo, je zagotovo potrebno eno leto. Vsaj eno leto.
Prognoza diastaze rektusov bo ob dobri fizioterapevtski podpori zelo ugodna. Koliko časa bo potrebno, da se bo razmak med mišicama začel zapirati, bo odvisno od količine trebušne separacije in tega, kako dosledna je oseba pri izvajanju vaj za krepitev. S pravilnimi vajami in pravilnim vodenjem ni nikoli prepozno za popravilo diastaze rektusov.
Diastaza rektusov se lahko ponovi, zlasti ob ponovni večplodni nosečnosti. Možno je, da linea alba ne bo ponovno pridobila svoje prvotne oblike, potem ko je bila raztegnjena med večplodno nosečnostjo.
4 VAJE ZA DIASTAZO REKTUSOV
Diastaza rektusov: Več kot le estetski problem
Ženske predvsem moti trebuh, ki ostane po porodu, in jih že čez nekaj mesecev sprašujejo, ali so spet noseče. Gre pa pač za trebušne mišice, ki niso nujno razmaknjene samo po širini, temveč tudi po dolžini. Mogoče nas takrat še bolj skrbi.
Diastaza rektusov sama po sebi ne predstavlja neposredne nevarnosti za zdravje, vendar lahko kronično razmaknjene mišice in oslabljeno vezivno tkivo vodijo do resnih sekundarnih težav. Te vključujejo bolečine v križu in medenici, slabo telesno držo, težave pri odvajanju blata, pa tudi povečano tveganje za nastanek kil in celo zdrs notranjih organov. Zato je pomembno, da diastazo jemljemo resno in ne čakamo na spontano izboljšanje.
Zaključek
Diastaza rektusov je kompleksno stanje, ki zahteva celosten pristop k zdravljenju in rehabilitaciji. Z zgodnjo diagnozo, pravilno izbranimi vajami pod strokovnim vodstvom ter potrpežljivostjo je mogoče znatno izboljšati stanje, povrniti funkcijo trebušne stene in preprečiti nadaljnje zaplete. Predvsem pa morate poskrbeti za svoje zdravje, saj lahko zaradi razmika trpite hude posledice.
tags: #razsiritev #trebusnih #misic #v #nosecnosti
