Vzgojitelji v vrtcih že nekaj let opažamo porast otrok, ki imajo različne težave na področju govora. To je skrb vzbujajoč trend, saj je govor ključen za celostni razvoj posameznika, njegovo socializacijo in akademski uspeh. V mlajših skupinah vzgojitelji opažamo predvsem pomanjkanje govora in nerazumljiv govor, medtem ko se v starejših skupinah otrok pojavljajo nerazumljiv govor, napake v izgovoru glasov, slovnične napake, skopost besednega zaklada ter težave pri razumevanju podanih navodil. Ker je govor izrednega pomena za vsakega otroka, je naloga vzgojitelja, da govorno-jezikovne težave pri otroku čim prej opazi in jih v sodelovanju s starši ter drugimi strokovnjaki tudi pomaga odpraviti. Težave pri govoru namreč vplivajo na celotno osebnost otroka, na njegovo samopodobo, samovrednotenje, uspešnost vključevanja v okolje in socialne stike z vrstniki pri igri.
Pomembnost Zgodnjega Prepoznavanja in Intervencije
Strokovnjaki na področju vzgoje namenjajo razvoju govora veliko pozornosti, saj je le ta nujen za vsakdanjo komunikacijo. Prav tako poudarjajo, da so za govorni razvoj pomembna prva tri leta otrokovega življenja, saj predstavljajo optimalno obdobje za razvoj govora. Zgodnje prepoznavanje morebitnih težav in ustrezna strokovna pomoč sta ključnega pomena za uspešno rehabilitacijo. Otrokom z težavami na področju govora je potrebno nuditi zgodnjo in ustrezno strokovno pomoč. S pregledom podatkov o govorno-jezikovnem razvoju otroka in simptomi upočasnjenega razvoja si lahko strokovnjaki na področju vzgoje pomagamo pri prepoznavanju prvih znakov odstopanj. Tako lahko otrokom zagotovimo pravočasno pomoč (Grilc, 2013).
N. Grilc meni, da je pri tistih otrocih, ki imajo več nevroanatomskih dejavnikov, ki otežujejo govorni razvoj, upočasnjena tudi logopedska obravnava in otežena možnost za popolno rehabilitacijo. Za razvoj jezika in govora je najpomembnejša mentalna raven otroka. Pogoji za govorni razvoj pa niso samo v otroku, ampak tudi v emocionalnem ozračju, v katerem otrok živi, v socialnih stikih z okolico in kakovosti govornih spodbud, ki jih otrok dobi iz okolice. Na razvoj govora vplivajo različni dejavniki, ki jih delimo na notranje (psihološke, fiziološke) in zunanje (socialne, sociološke) (Grilc, 2013).
Dejavniki, Ki Vplivajo na Govorni Razvoj
Govorni razvoj je kompleksen proces, na katerega vplivajo številni dejavniki, ki jih lahko razdelimo v dve širši kategoriji: notranje in zunanje.
Notranji dejavniki se nanašajo na individualne značilnosti otroka. Med te sodijo:
- Psihološki dejavniki: To vključuje otrokovo kognitivno sposobnost, splošno telesno in duševno zdravje, čustveno stanje, motivacijo za komunikacijo ter morebitne vedenjske značilnosti, kot sta sramežljivost ali dominantnost. Otrokova mentalna raven je ključna za usvajanje jezika in govora.
- Fiziološki dejavniki: Sem spadajo zdravje govornih organov (ustnice, jezik, nebo, zvočni organi), sluhna sposobnost in splošno telesno zdravje. Morebitne nevrološke ali genetske predispozicije lahko prav tako vplivajo na govorni razvoj.
Zunanji dejavniki pa zajemajo okolje, v katerem otrok odrašča:
- Družinsko okolje: Otrok ima v svojem primarnem okolju - družini prvi govorni zgled, to so njegovi starši ter sorojenci (bratje, sestre). Kakovost in bogastvo jezikovnih spodbud, ki jih otrok prejema doma, imajo neposreden vpliv na njegov govorni razvoj. To vključuje pogostost in naravo pogovorov, branje pravljic, petje pesmic ter splošno jezikovno stimulacijo.
- Socialno okolje: Z vstopom v vrtec se poveča tudi krog ljudi, s katerimi otrok vstopa v govorno interakcijo. Vzgojiteljici in otrokovi vrstniki v skupini vplivajo na razvoj govora. Vrtec je sekundarno okolje, v katerem se otrok razvija, sodeluje in komunicira. Rezultat slovenske raziskave je pokazal, da kakovost vrtca lahko zmanjša razlike v govorni kompetentnosti otrok različno izobraženih staršev (manj spodbudno okolje za govorni razvoj otroka) (Marjanovič Umek, Kranjc, Fekonja, 2006).
- Kakovost govornih spodbud: Ne le količina, temveč tudi kakovost govornih spodbud iz okolja je izrednega pomena. To pomeni, da morajo biti govorne spodbude jasne, razločne, bogate z besediščem in slovnično pravilne.
Vloga Vzgojitelja pri Spodbujanju Govornega Razvoja
Vzgojiteljica mora dobro poznati razvoj govora pri otroku, kot tudi naloge in cilje jezikovne vzgoje. To so temelji za načrtovanje spodbudnega učnega okolja in jezikovnih dejavnosti, s katerimi bo uspešno razvijala govor otrok. Vsak otrok je individualen in tako poteka tudi njegov govorni razvoj. Nekateri otroci so že po naravi bolj tihi in sramežljivi, drugi radi govorijo in so v središču pozornosti. Z namenom zagotavljanja uspešnega razvoja govora vsakega posameznika, mora vzgojiteljica upoštevati načelo individualnega pristopa in poznati stopnjo razvoja posameznega otroka.
Vzgojiteljica s svojim načrtnim opazovanjem zazna pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti v otrokovem govoru in stopnjo otrokovega govornega razvoja. Ko vzgojitelj zazna nepravilnosti v otrokovem govoru, je prav, da na to opozori starše in se posvetuje s strokovnjaki, ki jih ima na razpolago v vrtcu (logopedi, surdopedagogi). Strokovnjaki na področju govora so staršem in vzgojiteljem v oporo z nudenjem dodatnih znanj in informacij za delo z otrokom, ki ima težave na govorno-jezikovnem področju.
Vzgojitelj je otrokom govorni zgled, zato mora imeti bogat besedni zaklad, govoriti mora jasno in razločno, izgovarjati vse glasove slovenskega knjižnega jezika, biti ves čas miselno aktiven, govoriti mora naravno in imeti pri tem potreben tempo in ritem govora (Kranjc in Saksida, 2001). Vzgojiteljica mora načrtno spodbujati otrokov govor z različnimi dejavnostmi, kot so:
- Poslušanje pravljic, zgodbic in pesmic: To bogati otrokov besedni zaklad, razvija poslušalno pozornost in spodbuja domišljijo.
- Pogovori o vsakdanjih dejavnostih: Pogovarjanje o tem, kaj otrok počne, kaj vidi, kaj čuti, mu pomaga pri izražanju misli in občutkov.
- Igra vlog: Igra vlog omogoča otroku, da se vživi v različne vloge in s tem razširja svoje sporazumevalne zmožnosti.
- Spodbujanje k postavljanju vprašanj: Ko otrok postavlja vprašanja, izraža radovednost in željo po razumevanju sveta. Vzgojitelj ga mora spodbujati in mu iskreno odgovarjati.
- Uporaba slikovnega gradiva: Slike lahko služijo kot osnova za pogovor, opisovanje ali pripovedovanje.
Socialni Aspekti Govornih Težav in Vloga Vzgojitelja v Socializaciji
Otroci z govorno-jezikovnimi težavami imajo pogosto težave pri komunikaciji z vrstniki in vključevanjem v skupino. Pri starejših otrocih se dogaja, da te otroke vrstniki ne sprejemajo in se norčujejo iz njihovega govora. Tukaj ima vzgojiteljica zagotovo zelo pomembno vlogo, da takoj prepreči nesprejemljivo vedenje in se z otroki pogovori. Zavedati se moramo, da smo vzgojitelji zgled otrokom v skupini. Z našim spoštljivim in razumevajočim vedenjem do otrok s težavami v razvoju, dajemo vsem otrokom v skupini zgled edinega primernega in sprejemljivega obnašanja do vrstnika. Vzgojitelj mora aktivno ustvarjati varno in sprejemajoče okolje, kjer se vsak otrok počuti videnega in slišanega, ne glede na svoje govorne sposobnosti.
Dejavnosti za Spodbujanje Govora v Vrtcu
Primeri dejavnosti za spodbujanje govora se lahko prilagodijo glede na starostno skupino otrok:
Dejavnosti za otroke od 1. do 3. leta:
- Pojte pesmice in izvajajte gibalne igre ob njih: To spodbuja razvoj sluha, ritma in besedišča.
- Berite slikanice z velikimi, barvitimi ilustracijami: Imenujte predmete na slikah, spodbujajte otroka, da jih poimenuje.
- Posnemajte glasove živali in predmetov: To je zabaven način za vadbo izgovarjave.
- Igrajte se z žogami in drugimi predmeti, ki jih lahko vržeš, uloviš, potisneš: Med igro opisujte dejanja in spodbujajte otroka k posnemanju besed.
- Uporabljajte lutke ali plišaste igrače: Z njimi ustvarjajte kratke dialoge.
Dejavnosti za otroke od 3. do 6. leta:
- Poslušanje pravljic, zgodbic, ugank, pesmic: Po branju se pogovorite o vsebini, spodbujajte jih k obnavljanju zgodbe s svojimi besedami.
- Opisovanje slik ali fotografij: Otroke spodbujajte, da opišejo, kaj vidijo na sliki, kdo je na njej, kaj počnejo liki.
- Pripovedovanje lastnih zgodbic: Dajte otroku temo ali začetno poved in ga spodbujajte, da nadaljuje zgodbo.
- Igra "Kaj vidim?": Eden od otrok izbere predmet v prostoru in ga opiše, ostali pa ugibajo, o čem je govora.
- Sestavljanje besed iz črk ali glasov: Ko otroci že poznajo črke, jih lahko spodbujate k sestavljanju enostavnih besed.
- Uporaba didaktičnih iger: Obstaja mnogo didaktičnih iger, ki so namenjene razvoju besedišča, izgovarjave in slovnice.
Zaključek: Skupno Delo za Uspešen Govorni Razvoj
Uspeh v razvoju govora predšolskih otrok je odvisen od sodelovanja med starši, vzgojitelji in drugimi strokovnjaki. Zavedanje o pomembnosti zgodnjega odkrivanja težav, razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na govorni razvoj, ter načrtno in individualno delo v vrtcu so ključni za zagotavljanje, da bo vsak otrok imel priložnost razviti svoje govorne sposobnosti do polnega potenciala. Vzgojitelji imajo v tem procesu izjemno pomembno vlogo kot vzorniki, vodniki in podporniki otrokovega jezikovnega potovanja.
tags: #razvoj #govora #predsolskih #otrok #kranjc