Razvoj grafomotorike pri predšolskih otrocih je ključnega pomena za njihov celostni razvoj, saj predstavlja temelj za uspešno učenje pisanja in drugih finomotoričnih spretnosti, ki jih bodo potrebovali skozi vse življenje. Grafomotorične dejavnosti so zelo pomembne že v predšolskem obdobju, saj si s tem otroci razvijajo spretnosti, ki so kasneje zelo pomembne pri pisanju in samem razvoju grafomotorike. V obdobju predšolske vzgoje se namreč intenzivno razvijajo tiste spretnosti, ki so nujno potrebne za nadaljnje opismenjevanje in usvajanje pisnih simbolov.
Kaj je grafomotorika in zakaj je pomembna?
Izraz grafomotorika je sestavljen iz dveh delov. Beseda GRAF je vzeta iz starogrške besede GRAPHOS, ki pomeni pisati, beseda MOTORIKA pa pomeni enakomerno, nepretrgano, ritmično gibanje. Grafomotorika je torej sposobnost in spretnost pisanja, tj. oblikovanja črk in drugih pisnih znamenj in je specifični del splošne motorike. Nanaša se na razvoj različnih veščin in spretnosti na področju upravljanja gibov roke in prstov pri pisanju in risanju. Za uspešno izvajanje grafomotoričnih nalog potrebujemo primerno razvito spretnost roke in prstov; zmožnost za načrtovanje in izrabo prostora ter ustrezno razvito sposobnost posnemanja likov, oblik in posameznih potez.
Gibalni razvoj kot temelj grafomotorike
Grafomotorika je tesno povezana z gibalnim razvojem otroka. Gibalni ali motorični razvoj pomeni vedno boljši nadzor gibanja mišic celega telesa. Gibanje je za otroka zelo pomembno, saj preko gibanja spoznava okolico in samega sebe, pridobiva izkušnje, spoznanja in znanja, kar je neizmerno pomembno za njegov razvoj na vseh področjih. Razvoj gibanja se odraža v vedno večji telesni moči, hitrosti, ravnotežju ter usklajenosti, gibljivosti in natančnosti gibov ter v vzdržljivosti.
Ločimo dve ravni gibalnega razvoja: grobi ali veliki gibi in drobni ali mali gibi.
- Grobi ali veliki gibi so osnovne gibalne sposobnosti posameznika, ki vključujejo uporabo velikih telesnih mišic, omogočajo sedenje, plazenje, hojo, plezanje, vožnjo s kolesom, igre z žogo in podobno. Naloga staršev oziroma skrbnikov je le, da zagotovijo otroku primerne priložnosti in prostor za razvijanje in preizkušanje lastnih telesnih zmožnosti in spretnosti.
- Drobni ali mali gibi, imenovani tudi fina motorika, zahtevajo uporabo majhnih mišic rok in zapestja ter oči. Finomotorične spretnosti omogočajo otroku določeno stopnjo samostojnosti (npr. da si sam zapne gumbe, zaveže vezalke) ter da se ustvarjalno izrazi in s tem poveča svojo samozavest in socialne spretnosti. Pogoj za vse večji nadzor drobnih gibov je napredek pri koordinaciji oko - roka. Koordinacija oko - roka pomeni usklajevanje gibov rok in oči. Napredek pri koordinaciji se kaže v vse večjem nadzoru in natančni usmerjenosti drobnih gibov. Drobni gibi so, v kombinaciji z motorično koordinacijo oko - roka, izredno pomembni pri pisanju. Težave s fino motoriko se kažejo na področju grafomotorike: otrok nima razvitega pincetnega prijema in pisala ne drži pravilno, nima razvitega krožnega gibanja in ne zmore oblikovati krožnih gibov, lahko ima okorno roko.
Faze razvoja grafomotorike
T. Žerdin (2011) v svojem delu predstavlja 3 faze razvoja rokopisnega pisanja pri posamezniku:
- Predkaligrafska faza: V to fazo sodi prvo spoznavanje s pisalom in prerisovanje črk in oblik, še preden se otrok začne sistematično učiti o pisanju. Zajema čečkanje, ki se razvije v risanje in »pisanje« znakov, podobnih črkam, ter kasneje v pisanje oziroma prerisovanje prvih pravih črk. O grafomotoričnih spretnostih lahko govorimo že v starosti dveh let, ko otrok ugotovi, da pisalo pušča sled in se s tem prične obdobje čečkanja. Kasneje pa začne posnemati določene oblike.
- Kaligrafska faza: Kaligrafska faza sovpada z začetkom sistematičnega opismenjevanja (tj. učenja črk, branja in pisanja). V tej fazi skuša otrok čim bolje in čim lepše posnemati učiteljevo oblikovanje posameznih grafičnih simbolov.
- Faza individualizacije rokopisa: Individualizacija rokopisa se pojavi med 9. in 10. letom starosti. Takrat se začne pisava spreminjati, dobivati individualne značilnosti. Otrok opušča natančno določene in jasne poteze, pisava se razobliči in pogosto postane grša. Otroci začnejo iskati svoj slog pisave.
Dejavniki, ki vplivajo na razvoj grafomotorike
Na razvoj grafomotoričnih veščin vpliva mnogo dejavnikov. Med najpomembnejšimi so zrela mišična napetost, razvita stranskost, razvoj telesne sheme (tj. zavedanje lastnega telesa in prostora).
- Mišična napetost: Proces dozorevanja mišic dlani in prstov na roki se izčisti šele okrog 6. leta starosti. Za pisanje mora dozoreti tudi mišična napetost na prstih rok, zato je otrok za pisanje zrel šele po 6. letu starosti.
- Stranskost (lateralizacija): Stranskost ali lateralizacija je prevlada roke, s katero pišemo. Običajno se skristalizira med 3. in 4. letom starosti. Stranskost je prirojena, pogosto tudi podedovana lastnost, ki je nima smisla korigirati. Je pogoj za učinkovit razvoj fine motorike in pisanja. Pomembno je, da vemo, katera roka (pa tudi noga, oko in uho) je pri otroku dominantna. Večina ljudi ima dominantno desno stran, le do 10 odstotkov populacije je levičarjev. Ni pa nujno, da se prednostna roka, noga, uho in oko nahajajo na isti strani telesa. V tem primeru govorimo o križni stranskosti, ki pogosto vodi v razvoj učnih težav.
- Telesna shema: Zavedanje lastnega telesa se prične takoj po rojstvu. Otrok najprej raziskuje svoje telo, potem pa ga začne umeščati v prostor okrog sebe in razvija orientacijo na lastnem telesu. Slaba telesna shema je lahko vzrok za težave pri grafomotoriki. Težave se kažejo predvsem pri prostorski organizaciji zapisa (ne vedo, kje na listu naj začnejo pisati, izpuščajo vrstice, črke so neenakomerno velike, menjajo vidno podobne črke).
Pomen pravilne drže telesa, roke in pisala
Pri začetnem opismenjevanju je zelo pomembno, da smo pozorni na držo telesa, roke in pisala in to pri otroku vztrajno popravljamo. Otroka moramo nujno naučiti, kako se pravilno sedi ter poskrbeti, da ima ustrezno višino stola in mize. Pravilna drža telesa zmanjšuje napore mišic pri pisanju. Ustrezna višina stola in pisalne površine omogočata, da otrokovi komolci sproščeno ležijo na pisalni površini, kolena in komolci so pod kotom 90°, podplati pa v celoti ležijo na tleh.
Tudi pravilni drži pisala je smiselno nameniti veliko pozornosti. Oprijem pisala naj ne bo premočan, s pisalom naj otrok lahkotno drsi po podlagi. Narisana črta ne sme biti premočna niti prešibka. Pisalo naj otrok z blazinicama palca in kazalca drži približno 2 cm nad konico, pisalo naj nasloni na sredinec. Mezinec, zunanji del dlani in del podlahti naj drsijo po ravni podlagi. Za pravilno držo pisala je zelo pomembno, da ima otrok razvit pincetni prijem. Pincetni prijem pomeni prijem drobnega predmeta z blazinicama palca in kazalca. Prvič ga lahko opazimo že pri dojenčku okrog 9. meseca starosti, ko z dvema prstoma pobere majhen predmet (npr. grahovo zrno). Pri treh letih so otroci že sposobni pravilno držati pisalo z blazinicami prstov.
Vendar, kot poudarjajo nekateri viri, to ni nujno pogoj za čitljivo in lahkotno pisanje. Najbolj pomembno je, da smo med pisanjem sproščeni in da je zapis čitljiv. Sproščeno pisanje je mogoče enostavno prepoznati. Kadar roka, s katero otrok piše enakomerno in umirjeno, drsi po podlagi, se avtomatično ustvari lahkotno pisanje, saj tak način preprečuje premočan pritisk pisala na podlago.
Težave z grafomotoriko
Grafomotorične težave se v celoti pokažejo šele, ko začnemo otroka sistematično opismenjevati, a se napovedujejo že prej. Kažejo se lahko kot neskladnost gibov, splošna napetost, slaba orientiranost in/ali kot težava pri usklajevanju gibov.
Ko začnemo z opismenjevanjem se po navadi opazi:
- Okorna drža telesa, roke in svinčnika.
- Drža svinčnika, ki je brez prave oziroma pravilne opore, pri konici ali previsoko, s členki namesto z blazinicami.
- Obračanje konice svinčnika proti sebi, obračanje roke v zapestju.
- Hitra utrujenost pri pisanju.
- Močan pritisk pisala ob podlago ali pa tako ohlapna drža svinčnika, da mu pada iz rok.
- Počasnost in nerodnost pri pisanju.
- V celoti neurejen, težko berljiv rokopis.
Težave se lahko pojavijo tudi zaradi neustrezne podpore okolja pri usvajanju veščin in spretnosti, ki pogojujejo uspešnost grafomotorike in pisanja, predvsem pa slabše razvite motorične spretnosti, finomotorične spretnosti, spretnosti rok in prstov ter pretirana uporaba elektronskih naprav v predšolskem obdobju. Premalo spodbude na področju risanja, pisanja, barvanja in rokovanja z majhnimi predmeti (kocke, igrače, uporaba pribora, škarij).
Nekatere težave na področju razvoja grafomotorike so razvojne narave in večinoma izzvenijo same od sebe. Večina otrok ob začetku pisanja simbolov le te obrača v vse možne smeri, dokler ne izurijo ortografskega kodiranja, orientacije v prostoru in na ploskvi ter ustreznega vidnega in slušnega zaznavanja. Ob pojavu težav velja pravilo: Vaja dela mojstra! Grafomotorične spretnosti poučujemo in urimo.
Dejavnosti za spodbujanje grafomotorike in pravilne drže pisala
Grafomotoriko je možno izboljšati z vajo. Vaja ima pri razvoju grafomotorike zelo veliko vlogo. Zorenje organizma je le predpogoj za razvoj pisalnih spretnosti. Najboljše vaje so aktivnosti, kjer morajo otroci paziti na natančno delo s prsti - rezanje s škarjami, lepljenje malih koščkov, nizanje drobnih predmetov (perlic, fižolčkov …) na vrvico, barvanje pobarvank. Večino aktivnosti, ki spodbujajo napredek pri grafomotoriki, še posebej pri pravilni drži pisala, lahko vpletemo v vsakdanje življenje.
Nekaj predlogov za dejavnosti:
- Oblačenje: Oblačenje je ena od aktivnosti, ki pripomore k razvoju drobnih gibov. Oblačila je potrebno obleči ali sleči, zapeti ali odpeti gumbe, zadrge. Čevlje je potrebno obuti/sezuti in zavezati vezalke.
- Oblikovanje mehkega materiala: Gnetenje in oblikovanje iz mehkih, gnetljivih materialov pomaga krepiti mišice rok - dlani in prstov, kar pomembno vpliva na uspešnost pri uporabi pisala. Uporabimo lahko plastelin, glino, testo ali kakšno drugo maso.
- Prestavljanje in razvrščanje s pinceto: Pinceta je odličen pripomoček, saj od uporabnika zahteva pincetni prijem. Tako otroci nevede vadijo pravi prijem pisala. Otroku lahko pripravimo drobne predmete, ki jih polaga na črte ali pa te predmete (npr. cofke) razvršča po barvi ali kakšni drugi lastnosti. Pazimo, da otrok drži pinceto samo s palcem ter kazalcem in si ne pomaga s sredincem.
- Zlaganje, sestavljanje: Prosta in usmerjena igra z različnimi vrstami kock ima veliko koristnih vplivov na otroka. Z zlaganjem krepi mišice rok, pincetni prijem, oblikuje si prostorske predstave, preizkuša fizikalne zakone in krepi vztrajnost, pozornost, kreativnost in samozavest.
- Polaganje drobnih predmetov: S polaganjem drobnih predmetov otrok krepi pincetni prijem. Ponudimo mu lahko različne naravne in umetne materiale ter podlage.
- Rezanje in lepljenje: Otroku ponudimo dovolj kakovostne škarje in papir. Škarje naj bodo predvsem dovolj ostre, pozorni pa moramo biti tudi na otrokovo stranskost. Spodbujajmo ga k natančnemu rezanju. S to dejavnostjo spodbujamo predvsem vztrajnost in natančnost ter krepimo mišice rok.
- Pikanje: Za pikanje potrebujemo pisarniški papir (na njem je motiv lahko že narisan, lahko pa si ga otrok izmisli sam), penasto podlogo in pikalo. Otrok prebada papir tako gosto, da iz njega lahko na koncu iztrga motiv. Z dejavnostjo otrok uri pravilno držo pisala, saj je pikalo dovolj majhno, da ne dopušča prijema z več prsti.
- Posnemanje šivanja in natikanje drobnih predmetov: Natikanje in šivanje spodbujata urjenje pincetnega prijema, vztrajnosti in natančnosti.
- Uporaba ščipalk za perilo: Ta dejavnost je med najpreprostejšimi metodami, kako pri otroku spodbujati krepitev mišic prstov, pincetni prijem in mišično koordinacijo.
- Risanje in pisanje na velike površine z različnimi pisali: Otroku ponudimo različne podlage (različni formati in materiali - papir, karton, barvni in časopisni papir, tabla, asfalt …) in različna pisala (svinčniki, barvice, flomastri različnih debelin, čopiči, voščenke, krede …).
- Risanje in pisanje v različne materiale: Pripravimo pladenj, na katerega nasujemo sipki material (mivka, različni zdrobi, riž, sol, sladkor, moka).
- Igra z drobnimi predmeti: Otroku za igro večkrat ponudimo drobne predmete. Ena od koristnih in zelo preprostih dejavnosti je ruženje koruze. Ta dejavnost pomaga krepiti mišice rok. Koruzna zrna lahko kasneje porabimo še za vajo prelaganja s pomočjo žlice.
- Pobarvanke: Otroku večkrat ponudimo pobarvanke, ki krepijo vztrajnost, natančnost ter ob spodbudi tudi pravilno držo telesa, roke in pisala.
- Grafomotorične vaje: Otroku po 6. letu starosti večkrat ponudimo tudi grafomotorične vaje. Zanimive jih naredimo tako, da otroku ponudimo različna pisala ali pa poiščemo grafomotorične dejavnosti v različnih oblikah.
Pomoč pri učenju pravilne drže pisala
Pri učenju pravilne triprste drže pisala si lahko pomagamo z nastavkom za pisalo ali pa otroku med pisanjem damo v roko droben predmet (npr. cofek), ki ga mora držati s prstanecem in mezincem, medtem ko z ostalimi tremi prsti drži svinčnik. Če otroku pisalo ne leži v loku med palcem in kazalcem oziroma pisalo postavlja preveč navpično glede na pisalno podlago, mu lahko okrog zapestja in svinčnika napeljemo elastiko, ki svinčnik vleče v bolj ležeči položaj.
Vse te vaje naj bodo otroku predstavljene kot nekaj prijetnega, neobvezujočega, zabavnega, saj bodo tako prej in bolj zagotovo dosegle svoj namen. Pri vsem tem je nujno poudariti in vzeti v zakup, da so med posamezniki pri grafomotoričnem razvoju lahko razlike velike in da so nekateri ljudje (ne samo otroci) grafomotorično enostavno bolj spretni kot drugi.
V prvih letih osnovnošolskega izobraževanja, zlasti v 1. in 2. razredu, je otrokova uspešnost precej odvisna od grafomotorične spretnosti, zato je prav, da temu področju posvetimo pozornost tako doma kot v vrtcu in šoli. Z načrtovano, sistematično in igrivo uporabo prilagojenih pripomočkov je mogoče pomembno prispevati k razvoju grafomotorike v predšolskem obdobju, kar bo otrokom olajšalo prihodnje šolsko delo in prispevalo k njihovi splošni samozavesti in ustvarjalnosti.
tags: #razvoj #grafomotorike #predsolskih #otrok