Debelina otroške kože predstavlja le petino debeline kože odraslega in nima zaščitne roževinaste plasti, zato je za draženje dovzetnejša. Na koži dojenčkov se pogosto pojavljajo spremembe, ki so pogosto nenevarne in same od sebe izginejo že po nekaj dnevih. A vseeno jih budno spremljajmo, da bomo pravočasno opazili vsak znak bolezni in tako ustrezno ukrepali. Koža otrok se hitro obnavlja, zato tudi proces celjenja in zdravljenja poteka mnogo hitreje.
Pogoste spremembe na koži dojenčkov
Koža dojenčkov se lahko kaže na različne načine, od rahle luščenja do obarvanosti. Pogosto se dogaja, da na večjih površinah dojenčkove kože opazimo, da se njena površinska plast lušči. Ta sprememba je nenevarna in kmalu preneha. Včasih se na koži pojavijo tudi rdeče do vijoličaste in bele kožne lise, posebej pri novorojenčkih, kar pomeni, da se dojenčkov krvni obtok še ni ustalil, zato se deli telesa razlikujejo po barvi kože. Tudi te lise ali obarvanost kmalu izginejo.
Toksični eritem
Med prvim in tretjim dnevom življenja se na koži novorojenčka lahko pojavijo rdeči madeži z majhnimi belimi zatrdlinami in morebiti celo rumenkastimi mozoljčki. Običajno prizadenejo celotno telo, le podplatov in dlani ne. A eritem sam po sebi izgine do 14. dne življenja in ne povzroča nobenih dodatnih težav.
Akne pri dojenčkih
Da, tudi dojenčki jih imajo. In še pogoste so, saj jih povzročajo materini hormoni, ki se na novorojenčka prenesejo med porodom. Ne dotikajte se jih in jih ne iztiskajte, saj bo dojenčkova koža do tretjega meseca starosti spet gladka. To nenevarno kopičenje pigmenta sčasoma zbledi.
Milije
So majhni ogrci, za bucikino glavico velike bele pikice, zrnate na otip. Nastanejo zaradi nezrelih žlez lojnic, iz katerih izločki ne morejo izteči, saj nimajo izvodila. Tudi te pustimo pri miru, saj bodo izginile same.
Štorkljin ugriz in žilnjak (hemangiom)
Ti svetlo rdeči madeži se pogosto pojavljajo na zatilju ali čelu in so v osnovi razširitve drobnih krvnih žilic, ki zbledijo do konca prvega leta otrokove starosti. Po drugi strani je žilnjak modrordeče, s krvjo napolnjeno in dvignjeno vozličasto krvno tkivo. Tudi ta je nenevaren in izgine sam od sebe. V primeru, da se pojavi na motečih mestih, kot so ustnice in veke, jih zdravnik lahko odstrani tudi z lasersko terapijo.
Temenca ali kožni zdrob
Običajno nastanejo na otrokovi glavici med šestim in osmim tednom starosti. Ker lojnice prekomerno delujejo, se na lasišču oblikujejo luskaste, precej dobro pritrjene krastice. Pri temencih pomaga, če lasišče masiramo z mehko krtačo ali pa ga pred kopanjem natremo z otroškim ali oljčnim oljem. Lasišče lahko natremo z otroškim ali oljčnim oljem in jih med kopanjem izperemo, lahko tudi šele naslednji dan. Pomaga tudi, če otroka češemo z mehko otroško krtačo in tako masiramo kožo na glavi. Zaradi temenc si tako ni treba delati preglavic, saj bodo izginila sama od sebe.
Plenični dermatitis
To kožno vnetje lahko pozdravimo le s posebno intenzivno nego. Da se vnetje sploh ne bi pojavilo, bi morali ritko vselej namazati z zaščitno kremo, pogosto menjati plenice in golo ritko nekaj časa izpostaviti zraku. A ker so telesni izločki agresivni in vsebujejo amoniak, brcanje pa povzroča mehanske poškodbe, tesno zaprta plenica pa zadržuje vlago in vse klice, je vnetje tu. Na dobro očiščeno vneto ritko nanesite otroško olje z izvlečkom ognjiča, nanj prisegajo mnoge babice in patronažne sestre. Star babiški nasvet pa pravi, da je treba otroško vneto kožo tanko namazati z materinim mlekom, zaradi njega naj bi se celjenje vnetja intenzivno pospešilo. Če izboljšanja ni, obiščite pediatra, ki bo predpisal posebno protivnetno mazilo in medicinske kopeli.
Plenični dermatitis, ali plenični izpuščaj, je nealergijsko vnetje kože v predelu plenic. Zanj je značilna rdečina in izpuščaji. Pojavlja se pri 50-65 % dojenčkov in doseže vrh pri 9-12 mesecih starosti, običajno pa izgine po 2. letu starosti. Plenica ima na kožo okluziven učinek, kar pomeni, da je koža v tem predelu izpostavljena vlagi in višjim temperaturam, hkrati pa je koža tudi za kratek čas izpostavljena urinu in blatu. Vsi ti dejavniki vodijo do prekinitve kožne pregrade, kar poveča prepustnost za potencialno dražilne snovi. Vsakodnevna nega vključuje redno čiščenje kože pod plenicami z nežnimi čistilnimi sredstvi (nevtralen ali kisel pH, brez dražilnih snovi) ter nanos primerne kreme ali mazila za nego pleničnega predela (z dodatkom cinkovega oksida, pantenola ipd.).
Rumena koža (zlatenica)
Zlatenica pri novorojenčkih se pokaže v obliki rumene obarvanosti kože in očesne roženice. Njegovo telo razgrajuje del rdečih krvničk, ki jih po rojstvu ne potrebuje več, zato ne gre za bolezen v pravem pomenu besede. Bilirubin, žolčno barvilo, ki pri tem razgrajevanju nastaja skozi pljuča, prehaja v žolčevode in se izloča skozi črevesje. Ker so jetra še majhna, vsega barvila ne morejo predelati takoj, zato se del tega odlaga v podkožnem tkivu. Visoko vrednost bilirubina v podkožnem tkivu lahko zmanjšamo s fototerapijo oziroma ultravijoličnim obsevanjem. Posebna modra lučka v koži topen bilirubin naredi vodotopen, in ta se tako izloči z urinom in blatom. Rumenkasta obarvanost kože je lahko sicer tudi posledica drugačnih kožnih sprememb, ki zahtevajo pozornost pediatra ali so znak drugega sistemskega obolenja.
Izpuščaji
Rdeči madeži na koži se lahko pojavijo posamično in tudi po celotnem telesu. Lahko so simptom znanih otroških bolezni; rdečk, ošpic, škrlatinke, skupaj z njimi pa se pojavijo še drugi znaki, kot so vročina in otekle bezgavke. Obiščite pediatra, saj je vzrok lahko tudi kožna bolezen, okužba ali alergija.
Glivična okužba ali soor
Če koža v predelu plenic postane rdeča, luskasta ali polna mozoljčkov, je vzrok zato lahko glivična okužba, ki jo pogosto spremlja tudi okužba ustne sluznice. Glivice iz ust namreč potujejo na splovila in z blatom okužijo tudi predel ritke. Pediater v tem predpiše mazilo in tinkturo za usta, znaki okužbe pa običajno izginejo v nekaj dneh.
Atopijski dermatitis (ekcem)
Atopijski dermatitis je srbeča, vnetna, kronična kožna bolezen, ki je zelo pogosta pri otrocih do sedmega leta starosti. Za atopijski dermatitis je značilna suha, srbeča in vneta koža, ki se lahko poslabša zaradi izpostavljenosti dražljajem ali alergijam. Najpogosteje se pojavlja na obrazu in okončinah. V blagih oblikah je prisotna rdečina, medtem ko so pri hudih oblikah prisotni svetlo rdeč eritem, papule in lihenifikacija (gosto razporejene ploščate papule, sivkasto-rjave barve), lahko pa je prisotna tudi izcedek ali luščenje kože. Genetski dejavniki so odgovorni za približno polovico primerov bolezni, pogost vzrok pa je tudi okolje (plesen v hiši, stres, onesnažen zrak). Pri negi atopijske kože je ključno izogibanje dražilnim snovem, uporaba blagih čistil in redno vlaženje s kremami ali balzami. Priporoča se kopanje v mlačni vodi, uporaba oblačil iz naravnih materialov (bombaž) ter izogibanje mehanskim pilingom in organskim UV-filtrom.
Seboroični dermatitis
Seborični dermatitis, znan tudi kot temenica, je kožna sprememba, ki jo zaznamujejo mastne luske. Blago luščenje se lahko pojavi na lasišču, čelu, ostalem delu obraza in za ušesi, vključno z gubami, vendar prizadeti predeli niso srbeči, kar je glavna razlika od atopijskega dermatitisa. Lahko je prisoten tudi blag do hud eritem, ki je pogosto luskast. Vzroki za seboroični dermatitis niso povsem jasni, vendar so povezani z delovanjem glivic rodu Malassezia, ki so normalni del kožne flore, ter z genetskimi dejavniki in morebitnim pomanjkanjem nekaterih vitaminov (riboflavin, biotin, piridoksin). Pri dojenčkih je za seboroični dermatitis značilno rumenkasto mastno luščenje na lasišču, obrazu in pod plenicami. Zdravljenje vključuje redno umivanje lasišča z otroškim šamponom, nežno krtačenje za odstranjevanje lusk ali nego z različnimi olji. V hujših primerih se lahko predpišejo protiglivična zdravila ali lokalni kortikosteroidi.
Druge kožne spremembe
Poleg zgoraj omenjenih stanj se lahko na koži dojenčkov pojavijo tudi milije, ki so majhni beli izrastki zaradi nezrelih žlez lojnic, in newborn acne, ki je prehodna kožna sprememba v prvem mesecu življenja zaradi vpliva hormonov. V redkih primerih se lahko pojavi tudi erythema toxicum neonatorum, ki se kaže kot rdeče lezije s centralno papulo ali pustulo, ki običajno izginejo v dveh tednih.
Kdaj obiskati zdravnika?
Čeprav je večina kožnih sprememb pri dojenčkih nenevarnih, je pomembno, da budno spremljamo njihovo kožo. Če opazite karkoli nenavadnega, izpuščaje, ki se ne umirijo v nekaj dneh, ali če so prisotni drugi simptomi, kot so vročina, oteklina ali znaki okužbe, se posvetujte s pediatrom. Prav tako je priporočljivo obiskati dermatologa, če se simptomi ne izboljšajo po domačem zdravljenju, če se pojavijo hude alergijske reakcije ali če vas sprememba skrbi.
Vloga prehrane in nege
Prehrana ima velik vpliv na celotno človeško telo, otroci pri tem niso izjema. Pravilna prehrana bogata z vitamini in minerali podpira zdravje kože. Zadostna hidracija pa je ključna za ohranjanje vlage v koži. Pri negi otroške kože je pomembna redna uporaba blagih, brezdišavnih vlažilcev z okluzivnim delovanjem. Izogibajte se izdelkom, ki temeljijo na mešanici olj, saj olja na dolgi rok lahko poslabšajo kožno stanje. Kopanje naj bo kratko in v mlačni vodi. Po kopanju nežno popivnajte kožo. Oblačila naj bodo mehka, iz naravnih materialov, kot je bombaž.
Otroška koža, kljub svoji nežnosti, zahteva posebno pozornost in skrb. Z razumevanjem pogostih kožnih težav in pravilno nego lahko starši bistveno izboljšajo udobje in zdravje svojih najmlajših.