Kdo se ne spominja risank, ki smo jih gledali kot otroci? Medtem ko je večina risank, ki jih danes gledajo naši malčki, iz angleško govorečih držav, smo sami odraščali ob risankah, ki so prihajale iz Italije, Poljske, takratne Češkoslovaške, nemalo pa je bilo tudi takih, ki so zrasle na domačem zelniku in pri naših južnih sosedih. Ste že kaj nostalgični?
Italijanske bisere, ki so ogreli srca
Med slovenskimi otroki je zagotovo pustila poseben pečat risanka Kolcamož, znana tudi kot Mr. Hiccup. Nesrečni mož, ki kar ni in ni mogel nehati kolcati, je postal sinonim za neprekinjeno zabavo. Ta italijanska risanka je le ena izmed mnogih, ki so s svojo izvirnostjo osvojile srca mladih gledalcev. Nič manj legendarna ni risanka Badum Badum, v izvirniku znana kot La linea. Gre za minimalistično mojstrovino Osvalda Cavaldonija, ki prikazuje lika - črto - ki nenehno nadleguje svojega avtorja in nikoli ni zadovoljen s tem, kar mu ta ponudi. Ta risanka je s svojo preprostostjo in nenavadnim humorjem pustila neizbrisen pečat.
Poleg teh velikanov, je italijanska produkcija ponudila še več čarobnih likov. Spomnimo se lahko na risanko Lilliput put, ki jo je ustvaril večkrat nagrajeni italijanski avtor Bruno Bozzetti. V tej risanki smo spremljali napol slepo, nič kaj vitko čebelo, ki je s svojo preproščino pritegnila pozornost. Drugi izjemno zabaven lik je Stripy, smešna črtasta žival, ki s svojim smehom dan za dnem spravlja ob živce grdogledega možakarja. Ti liki so predstavljali drugačen pristop k animaciji, pogosto s poudarkom na vizualni komediji in manj na dialogu, kar jim je omogočilo univerzalno privlačnost.
Češka domiselnost: Pat in Mat ter njuni prijatelji
Medtem ko so italijanske risanke pogosto stavile na enega glavnega junaka, so češke risanke pogosteje predstavljale dvojice ali skupine likov. Najbolj znana med njimi je nedvomno A je to!, s podnaslovom Pat in Mat (ali Pat and Mat). Ta nerodneža sta se vedno znova znašla v zapletih, ki sta si jih sama nakopala, nato pa sta jih reševala na najbolj neverjetne načine. Njihova iznajdljivost in vztrajnost sta navdihovali otroke, da so se tudi sami lotevali izzivov z ustvarjalnostjo.
Vendar pa Pat in Mat nista edina slavna češka risana junaka. Tu so še zajčja prijatelja Bob in Bobek (Bob a Bobek), ter bratca Jajo in Pajo (Jája a Pája). Ti liki so s svojimi dogodivščinami napolnili otroške domove in ustvarili nepozabne trenutke smeha in zabave. Češka animacija je pogosto izstopala po svoji edinstveni vizualni estetiki in domiselnih zgodbah, ki so bile privlačne tako za otroke kot za odrasle.
Poljska klasika: Bolek in Lolek osvajata svet
Eno izmed najbolj znanih risanih dvojic pa so si izmislili poljski ustvarjalci. Dogodivščine in prigode Boleka in Loleka so postale naravnost kultne, z njimi pa tudi glavna junaka risanke. Ti dva fanta, ki sta skupaj raziskovala svet in se soočala z različnimi izzivi, sta postala vzornika mnogih otrok. Tako lahko še danes na ulici opazite kakšnega odraslega nostalgika, katerega majico krasi prav njuna podoba. Njihova priljubljenost je dokaz, da dobre zgodbe in simpatični liki presegajo generacije in kulture.
Domače in sosedske zaklade
Kaj pa pri nas? Ena izmed najljubših risank mnogih je bila gotovo Bojan, medved, ki si je svojo resničnost vedno narisal sam, pa čeprav je imel na voljo le nekaj osnovnih barv. Za otroško domišljijo je bila to naravnost odlična zamisel, ki je otroke popeljala v svet barv in ustvarjalnosti. Ta risanka je poudarjala pomen domišljije in ustvarjalnega izražanja, kar je ključnega pomena za razvoj otrok.
Naslednja odlična risanka je delo hrvaških ustvarjalcev. Profesor Baltazar je bil nori znanstvenik, ki je s svojim znanjem in pametjo nenehno reševal zagate svojih someščanov. Njegove iznajdbe in pomoči so bile pogosto ključ do rešitve, kar je otroke učilo o pomembnosti znanja in reševanja problemov. Še ena risanka, ki je nastala na Hrvaškem in smo jo lahko spremljali tudi pri nas, je bila risana nadaljevanka Mali leteči medvedki. Ti simpatični medvedki so s svojimi dogodivščinami prinašali smeh in zabavo v naše domove.
Kako do starih risank v današnjem času?
Seznam lepih in dobrih risank, ki smo jih gledali kot otroci, se nikakor ne konča in zgoraj naštete še zdaleč niso edine, ki si zaslužijo omembo. Postavlja pa se vprašanje, kako našim malčkom omogočiti, da bi si ogledali vsaj del legendarnih risank, ki se tako po vsebini kot tudi po izvedbi povsem razlikujejo od risank, ki jih lahko gledajo danes.
Večina starejših risank se redko pojavi na naših televizijskih zaslonih, zato nam preostane le, da jih poskusimo nekje izbrskati, si jih sposoditi ali kupiti. Slaba novica je, da to niti približno ni lahko opravilo, saj se večine risank pri nas ne dobi. Na srečo pa ima vsaka slaba novica vedno tudi kakšno dobro stran.
Dobra stran je, da si lahko veliko risank (predvsem krajših) ogledate na spletnih portalih, kjer uporabniki dodajajo in si tudi ogledujejo krajše videoposnetke. Ker pa večini gledanje risank v slabi kakovosti običajno ni ravno v užitek, smo poskušali ugotoviti, kje bi risanke še lahko dobili. Še ena dobra stran večine starih risank je zagotovo tudi dejstvo, da v njih ne govorijo. Zato ne moti, da jih v Sloveniji skoraj ni mogoče dobiti, saj jih lahko razumejo vsi otroci tega sveta.
Kar velik del risank se da naročiti v britanskih spletnih trgovinah, ki dostavljajo tudi v Slovenijo. Ker vam iskanje zagotovo olajša naslov v izvirniku oziroma angleškem jeziku, si v citatu lahko preberete še seznam nekaterih klasičnih risank:
- Kolcamož - Mr. Hiccup
- Badum Badum - La linea
- A je to - Pat a Mat, Pat and Mat
- Bob in Bobek - Bob a Bobek
- Jajo in Pajo - Jája a Pája
- Palček Smuk - Rákosníček
Vpliv zaslonov na najmlajše: Pomisleki in priporočila
Vse bolj se zavedamo pomena odgovorne uporabe digitalnih naprav, še posebej pri najmlajših. Razvojna pediatrinja Nevenka Zavrl je v spremni besedi k smernicam za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih izpostavila zaskrbljujoče trende: »Da gre nekaj pri razvoju otrok zelo narobe, pri delu opažam že nekaj let. Vse pogosteje srečujem majhne otroke s težavami na področju komunikacije in socializacije. Ne znajo se igrati, igrače le primejo in odvržejo; redko vzpostavijo očesni stik in še takrat bolj mimogrede; ko nekaj hočejo, vlečejo tja starše, ne da bi jih pogledali; če jim kaj ni prav, kričijo.«
Starši smo prvi zgled, zato je ključnega pomena, da se zavedamo lastne uporabe zaslonov. Nevenka Zavrl poudarja: »Sama se mnogokrat znajdem zelo začudena, kako hitro nas povleče, kako težko mi odložimo zaslon, kako ga uporabljamo v neprimernih situacijah, celo med kosilom.« Primerjava z vožnjo avtomobila, kjer se odgovornost za varno vožnjo vtisne že v dojenčku, je relevantna tudi za uporabo zaslonov. »Podobno se že v dojenčka začne vtisovati odgovornost do varne rabe zaslona. Glavni delež je na nas. Če bi mi odrasli znali pravilno uporabljati zaslone, bi imeli otroci lažjo nalogo. Ni primerno, da otroke kaznujemo in jim odvzemamo zaslone. Tudi starši imamo s tem težave.«
Današnja družba pogosto stremi k hitrim dosežkom, kar zasloni omogočajo. Otrok se dolgočasi, v čakalnici mu je lažje dati zaslon, da se zamoti, mi imamo pa mir. »Takrat zadušimo njegovo potrebo,« opozarja pediatrinja. V prvih nekaj letih življenja že vzgajamo najstnika, zato je odnos, ki ga vzpostavimo z otrokom v prvih letih, ključen za kasnejši razvoj.
Študije kažejo, da so otroci, ki so do drugega leta starosti veliko uporabljali zaslone, pokazali strukturne spremembe v možganih na področju govorno-jezikovnega razvoja. »Gre za širši koncept: otrok se ne zanima za okolico. Mi vsi si želimo, da bi šlo otrokom v šoli dobro. Pogoj za to, da smo uspešni, je, da se kot človek nekaj naučimo, da nas stvar zanima. Radovednost v okolici zbuja to zanimanje in pogoj, da nam je nekaj tako zanimivo, da si bodo naši možgani želeli to zapomniti. Zasloni kradejo zanimanje za okolico in radovednost. Otroci so zaprti v nek vakuum in jih okolica ne zanima. S tem pa izgubijo priložnosti za učenje.«
Poleg kognitivnega razvoja, imajo zasloni vpliv tudi na motorične spretnosti, telesno težo in vid. »Otroci, ki so veliko na zaslonih, imajo manjše motorične, gibalne spretnosti, prihaja do porasta debelosti, ki vodi v zelo hude zaplete z zdravjem že pri 40. letih. Zasloni slabo vplivajo na vid, rabili bi redne odmore in sprostitev vida.«
Pomemben vpliv imajo zasloni tudi na spanec. Če želimo čez dan dobro funkcionirati in se uspešno spopadati s frustracijami, moramo imeti dobro frustracijsko toleranco, ki je ne moremo imeti, če nismo naspani. »Otroci pogosto zbolevajo in v ozadju je velikokrat samo neprespanost. Zasloni podaljšujejo čas, ko gre otrok v posteljo, ker je zvečer še neka daljša aktivnost pred zaslonom. Tudi spanec pri starejših otrocih, ki gledajo v telefon pred spanjem, je slabši, več se zbujajo, možgani niso zmožni koncentracije in vsega pomnjenja, kar zahteva okolica od njih.«
Duševno zdravje starejših otrok je prav tako ogroženo. »Blazna težava je pri starejših otrocih na področju duševnega zdravja, veliko je duševnih stisk, občutka izključenosti … Spletni svet je lahko zelo nasilen, pa ne samo z nasilnimi vsebinami, ampak z zgledom, ki ga najstniški influenserji predstavljajo najstnikom. To je zelo ranljivo obdobje, ko se mladi odrasli iščejo, iščejo kompas in če ga iščejo le v spletnem svetu, je to zelo nevarno. Splet krade živ stik, ljudje smo pa v osnovi narejeni za živ stik, tam najbolje funkcioniramo. Vedno izhajam iz evolucijskih zapisov, ki jih ljudje nosimo s seboj.«
Izraz "pametni telefon" sam po sebi pove, da ni namenjen le komunikaciji s starši, ampak za vse druge namene, ki jih zaslon predstavlja. Otroci pogosto dobijo pametni telefon, ko se začnejo sami bolj gibati po svetu. Ko imajo kake dejavnosti, se starši bolje počutijo, če imajo otroka na vezi, da jih lahko pokliče, če jih potrebuje. Vendar je vprašanje, ali je to potreba starša ali otroka.
V času razrednega pouka pametni telefon pogosto ni nujno potreben. Če imajo otroci telefon, bodo zrli v svoj zaslon, se ne bodo družili. Če ga ne bodo imeli, bodo klepetali med sabo in imeli pristni stik, ki ga otroci potrebujejo: sproščeno druženje brez nadzora odraslega. Če jim damo telefon, jih starši oropamo tega nujno potrebnega elementa za razvoj.
Pomembno je nadzorovati, kaj otrok gleda, in da starš ve, kaj se dogaja. Čas v podaljšanem bivanju je krasna priložnost, da se otroci družijo, so aktivni, delajo vse tisto, za kar jim popoldne zmanjka časa. Otrokom nasploh manjka priložnosti za gibanje, druženje, prosto igro in zrak. Če pogledajo parkrat na leto kak film, risanko, ni to nič hudega, samo naj se to osmisli, naj se o tem filmu pogovarjajo. To je del današnjega vsakdana. Potrebna je le prava mera.
Če popolnoma odmikamo stik z zasloni, to na dolgi rok ne prinese nekaj dobrega. Ko bo otrok imel priložnost, bo izkoristil, to je kot magnet. Ključno je razumevanje otroka. Že majhnim otrokom se da veliko stvari razložiti, zakaj omejujemo rabo zaslonov. Lažje bodo ponotranjili, s tem gradimo nek notranji kompas do uporabe zaslonov.
Priporočila glede uporabe zaslonov:
- Do 2. leta: Vsi zasloni so nepotrebni, kvečjemu škodljivi. V tem času se posvetimo otrokovim potrebam: čas za jezikovni razvoj, razumevanje, gibanje, motoriko, raziskovanje, branje pravljic, poslušanje, petje pesmic. Starš na tleh je najboljša igrača.
- Od 2. do 5. leta:
- 2-letnik: 15 minut na zaslonih ob navzočnosti staršev in osmišljeno (starš preveri kakovost vsebine).
- 3-letnik: 30 minut.
- 4-letnik: 40 minut.
- Pri izbiri vsebin bodite pozorni na kakovost. Mnoge pesmice v angleščini, ki naj bi otroke učile barv ali jezika, so pogosto slabe kakovosti in vsebujejo skrito spletno trženje.
- V drugi triadi osnovne šole: Meja je ura in pol na dan.
- Med 13. in 18. letom: Največ 2 uri na dan v prostem času (enako velja za odrasle).
Dramsko ustvarjanje kot nadgradnja igre
Dramsko ustvarjanje je nadgradnja otrokove spontane igre, ki je v predšolskem obdobju zelo pomembna, saj je notranje motivirana. Otrok spoznava že same osnove gledališča v simbolni igri, ko se domišljijsko vživlja v različne vloge ali pa podoživlja doživete trenutke. Vzgojitelj otrokovo spontano igro opazuje in jo nadgrajuje z dodajanjem scenskih prvin, likov, besed, gibov, rekvizitov in zvokov.
Dramske dejavnosti premagujejo pri otroku različne jezikovne, družbene, verske in socialne ovire. Predšolski otrok skoLEXPORT dramske dejavnosti razvija svojo domišljijo, ustvarjalnost, iznajdljivost ter mišljenje. Otroci si z vključevanjem v dramske dejavnosti oblikujejo različne socialne veščine, ki temeljijo na medsebojnem dogovarjanju in skupinskem ustvarjanju. V dramskih igrah ima glasba posebno mesto, saj otroke motivira k gibanju in k telesni izraznosti. Najbolje je, da v predstavi otroci sami izvajajo glasbo. Kostum označuje čas, prostor, predstavlja dramski lik in njegov značaj. Vsaka dramatizacija ima svojo zgodbo in sporočilo.
Vzgojitelj, ki vključuje dramske dejavnosti v svoje delo, opogumlja otroke k igranju. Pomembno je, da prizore in dogajanje v zgodbi z otroki večkrat ponovimo, da se otroci izmenjavajo v različnih vlogah in si s tem pridobijo različne izkušnje. Primer dobre prakse je dramatizacija glasbene pravljice Grad gradiček, ki je bila iztočnica projekta Življenje nekoč in danes. Otroci so si pripravili scenske prvine, se oblekli v kostume in se izmenjevali v vlogah različnih živali, se preizkušali in spoznavali igro. Po večkratnih ponovitvah so si izbrali lik živali, ki jim je najbolj ustrezal, in se v kostumu preizkusili še z besedilom in petjem.
Vrtci v Španiji in Sloveniji: Razlike in podobnosti
V sklopu projekta Erasmus+ je bila izvedena izmenjava v Španiji (Seville), kjer so bili vrtci organizirani drugače kot v Sloveniji. Javni vrtci v Španiji so namenjeni le otrokom od tretjega leta naprej, pred tem pa si morajo starši varstvo organizirati sami. V skupini triletnih otrok, kjer je bilo 24 otrok in en vzgojitelj, je bila opažena srčnost in odprtost španskih vzgojiteljev, prijazno vzdušje in pozitivna klima v oddelku.
Španski vrtci se od slovenskih bistveno razlikujejo. Delo poteka izključno v frontalni obliki, podobno kot v šolah. Triletni otroci vsaj eno uro na dan rešujejo naloge v delovnih zvezkih. Bivanje na prostem v slovenskih vrtcih pomeni prosto igro na igrišču, naravne oblike gibanja v naravi, sprehode, pohode, medtem ko v Španiji otroci vsak dan prinesejo malico od doma, ki jo pojedo ob gledanju risank.
Igralnice so primerljive z našimi, prijetne in lepo urejene. Presenetljiva pa je higiena: otroci si po uporabi sanitarij ne umivajo rok, pred jedjo pa jim vzgojitelj roke razkuži. Če se otroku zgodi nesreča, mora starš priti po otroka v vrtec in ga preobleči sam. Triletni otroci so se zdeli izredno samostojni, njihova pozornost pa dobro razvita. Medtem ko si v Sloveniji ne moremo predstavljati, da bi bil en vzgojitelj celo leto sam z 24 otroki, je to v Španiji nekaj povsem samoumevnega. Igra je bila mirna, veliko so se posluževali igrač za razvoj fine motorike. V oddelek je vsak dan prišel zunanji učitelj z različnimi dejavnostmi.
Medtem ko nam veliko igrišče z igrali, možnosti za gibanje na prostem, kvalitetna hrana in skrb za higieno predstavljajo samoumevnost, so za Špance to le sanje, ki bi si jih vsak starš za svoje otroke močno želel.
Knjižna vzgoja in pomen branja
V predšolskem obdobju je pomembna knjižna vzgoja v celoti (knjižna, književna, knjižnična). Otrokom nudimo enakovredno leposlovno in poučno literaturo ter sodelujemo v knjižnih projektih, kot je "POTOBRALKA". Otroci, ki se s knjigo srečujejo že v zgodnjem otroštvu, so na dobri poti in bodo kot odrasli naprej širili kulturo branja. Starše spodbujamo k družinskemu branju, jih obveščamo, kako pomembno je branje za duševno zdravje in razvoj otroka ter s tem dober vpliv tudi na njih same.
V vrtčevski knjižnici, kjer si otroci izberejo knjigo, pazimo na kulturo vedenja - smo tihi, knjigo, ki pogledamo in je ne izberemo, vrnemo vedno na isto mesto. Otroke ves čas učimo, da s knjigami ravnajo lepo in spoštljivo. Po enem tednu otroci prinesejo "POTOBRALKO" nazaj v vrtec, kjer pred skupino samozavestno pripovedujejo vsebino knjige.
Gibanje in skrb za živali v vrtcih
V vrtcih se veliko pozornosti namenja gibalnim dejavnostim. Z organizacijo športnih aktivnosti, sodelovanjem v projektih in veliko gibanja na prostem ter v telovadnici, otroci razvijajo svoje motorične sposobnosti in krepijo zdravje. Projekti kot so CICI PLANINCI, Mali sonček in Miško Eli spodbujajo otroke k aktivnemu življenjskemu slogu.
Posebna pozornost se posveča tudi skrbi za živali. Otrokom ponuja priložnost za učenje odgovornosti, empatije in povezanosti z naravo. Cilj iz kurikuluma za vrtce s področja narave narekuje, da si otroci pridobivajo izkušnje z živimi bitji, jih spoznavajo, spoštujejo, uživajo z njimi ter se zanimajo za njihove življenjske pogoje. Pomembno je, da pri najmlajših spodbudimo ljubezen, skrb ter sočutje do vseh živali. Svetovni dan živali (4. oktober) nas opozarja, da bi moral svet postati boljši za vse živali.
Vloga televizije pri oblikovanju otroških vsebin
Televizijske hiše se zavedajo pomena skrbne izbire risank za najmlajše. »Risanke za najmlajše izbiramo skrbno. Poudarek je na tem, da so vsebine prijazne in poučne, da zgodbe nosijo v sebi pozitiven nauk, da spodbujajo domišljijo ter otroke učijo o pomembnosti življenjskih vrednot in socialnih veščin,« je dejala direktorica programa na Pro Plus Danica Knego.
Risanke niso zgolj zabava, ampak močno orodje za učenje in oblikovanje socialnih veščin ter vrednot. Pozitivni risani junaki mladim pokažejo vzore povezovanja, prijateljstva, poguma in empatije, medtem ko lahko neprimerne vsebine vplivajo na njihov občutek varnosti ali vedenje.
POP TV je otroški program začel oblikovati že leta 2002 s programom Ringa-Raja, ki ga je zamenjal Moj moj, nato pa se je jutranji otroški program preimenoval v OTO čira čara. Med prvimi sinhroniziranimi risankami so bile Slonček Benjamin, Mala Kitty in Najlepše pravljice bratov Grimm. Danes med najmlajšimi največjo priljubljenost uživajo serije, kot so Pujsa Pepa, Tri mucke, Tačke na patrulji, Dora in prijatelji, Smrkci in Robocar Poli.
Risanke so se skozi čas spremenile tako v vizualnem slogu kot v dostopnosti. Animacija je postala bolj napredna, pogosto v 3D-tehniki, s hitrejšim tempom dogajanja. Sinhronizacija v slovenščino je standard, kar omogoča, da so risanke dostopne vsem otrokom. Danes lahko otroci na svoje najljubše risanke čakajo ob točno določenih terminih ali pa jih gledajo praktično kadarkoli preko specializiranih programov in digitalnih platform, kot je VOYO.
Nekatere risanke, kot so Čebelica Maja, Heidi, Winx, Mojster Miha, Barbie, Jaka na luni in Maša in medved, so postale večne klasike, ki so bile posodobljene in približane novim generacijam. Na programu OTO pa starejši otroci in najstniki lahko uživajo v naslovih, kot so Beyblade X, Gormiti, Screechers Wild: Divji obrat in Yu-Gi-Oh! Sedmice.
Slovenski film: Odmev časa in prostora
Slovenska kinematografija ponuja bogat nabor filmov, ki odražajo različne vidike življenja, zgodovine in družbe. Filmi, kot so "Ivan", "Komedija solz", "Petelinji zajtrk" in "Barabe", so prejeli številne nagrade in priznanja ter predstavljajo pomemben del slovenske kulturne dediščine. Ti filmi se ukvarjajo s kompleksnimi temami, kot so duševna stiska, družbene predsodki, iskanje identitete ter odnosi med generacijami.
Nekateri filmi, kot je "Nasvidenje v naslednji vojni", ponujajo vpogled v zgodovinske dogodke, medtem ko drugi, kot je "Vesolje med nami", raziskujejo mladostniške izzive in iskanje smisla. Dokumentarni in animirani filmi dopolnjujejo to raznolikost, nudijo vpogled v različne teme in zgodbe.
Pomemben del slovenske filmske produkcije so tudi otroški in mladinski filmi, ki mlajšim gledalcem ponujajo poučne in zabavne vsebine. Ti filmi pogosto izpostavljajo pomembne vrednote, kot so prijateljstvo, sodelovanje in spoštovanje.
Zaključek: Multimedijska izkušnja za sodobnega otroka
V današnjem času se otroci srečujejo z bogato paleto medijskih vsebin, od klasičnih risank do sodobnih digitalnih platform. Ključnega pomena je skrbna izbira vsebin, ki podpirajo pozitiven razvoj otroka, spodbujajo njegovo domišljijo, ustvarjalnost in učenje, hkrati pa se zavedamo pomena uravnotežene uporabe digitalnih naprav. Starši in vzgojitelji imajo pomembno vlogo pri usmerjanju otrok v svetu informacij in zabave, pri čemer je pomembno slediti priporočilom strokovnjakov in spodbujati raznolike dejavnosti, ki bogatijo otrokovo otroštvo.