Odločanje o rojstvu otrok je v Sloveniji svobodno, kot to določa tudi Ustava Republike Slovenije. Ta svoboščina omogoča ženskam, da v določenih okoliščinah sprejmejo odločitev o umetni prekinitvi nosečnosti (UPN). Postopek UPN je v Sloveniji zakonsko urejen, kar pomeni, da je na zahtevo ženske mogoč do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti. Po tem obdobju odloča o prekinitvi nosečnosti Komisija za UPN I. stopnje, v primeru ugovora zoper zavrnilno odločbo pa Komisija za UPN II. stopnje. V osnovi sta v Sloveniji na voljo dve glavni metodi za umetno prekinitev nosečnosti: farmakološka (s tabletko) in kirurška metoda. Izbira metode je odvisna predvsem od trajanja nosečnosti.
Postopek prekinitve nosečnosti z zdravili (farmakološki splav)
Farmakološki splav, pogosto imenovan tudi "splav s tabletko", je metoda, ki se v zgodnji nosečnosti (običajno do 12. tedna) izvede s kombinacijo dveh abortivnih hormonskih pripravkov: mifepristona (antiprogesterona) in misoprostola (prostaglandina). Ta metoda je uspešna v približno 95 % primerov.
Postopek se običajno začne z zaužitjem ene tablete mifepristona (200 mg) v ginekološki ambulanti ali po navodilu zdravnika doma. Prva tableta deluje tako, da ustavi izločanje naravnega hormona progesterona, ki je ključen za nadaljnji razvoj nosečnosti. Po zaužitju tabletke lahko ženska doživi nekatere neželene učinke, kot so blaga slabost z bruhanjem, zmeren glavobol ter menstrualnim krčem podobne bolečine v spodnjem delu trebuha, ob tem pa lahko ali pa tudi ne pride do blage krvavitve iz nožnice. V redkih primerih se lahko zgodi, da ženska že po zaužitju prve tablete doma močneje zakrvavi in se mora v takem primeru nemudoma zglasiti na kliniki.
Po 48 urah se postopek običajno nadaljuje v bolnišnici. Medicinsko osebje v nožnico vstavi štiri vaginalete misoprostola (po 200 mg). Ta zdravilo povzroči odpiranje materničnega vratu in krčenje maternice, kar vodi do izločitve ploda, posteljice in maternične sluznice. Ženska po aplikaciji misoprostola leži približno 3-4 ure. V tem času približno 50 % do 70 % žensk zakrvavi, kar pomeni, da je splav v teku. Bolečine med tem procesom so lahko podobne močnejšim menstrualnim krčem, ki se po potrebi ublažijo z analgetiki. Če do krvavitve v tem času ne pride, ženska prejme dodatne tabletke, ki jih raztopi v ustih, in ostane na oddelku nekaj ur dlje.
Približno 25 % žensk močneje zakrvavi šele nekaj ur po odpustu, torej doma. V 3-5 % primerov je postopek prekinitve nosečnosti z zdravili neuspešen, kar se lahko pokaže šele po odhodu domov. V takšnih primerih je lahko potrebna nadaljnja obravnava, vključno z abrazijo ali kirurškim posegom.
Pri nekaterih zdravstvenih stanjih, kot so znana alergija na zdravila, huda ali neurejena astma, srčna aritmija, zmanjšano delovanje ledvic ali jeter, visok krvni pritisk, huda slabokrvnost in nekatera druga redka obolenja, je potrebna izredna previdnost pri uporabi omenjenih zdravil. Zato je pred izvedbo nujno opraviti temeljit pogovor z zdravnikom. Če zdravnik ugotovi, da ženska ni primerna kandidatka za prekinitev nosečnosti s tabletkami, ji bo svetoval kirurški splav.
Po opravljeni prekinitvi nosečnosti z zdravili se priporoča nekaj dni (3-5) bolniškega staleža. Prve dni je lahko prisotna menstruaciji podobna krvavitev, ki se nato še nekaj dni nadaljuje kot rjav izcedek. Naslednji kontrolni pregled pri izbranem ginekologu je običajno potreben 14 dni po uspešni prekinitvi nosečnosti.
Kako deluje medicinski splav, oz. splavna tabletka?
Kirurška metoda prekinitve nosečnosti
Kirurška metoda prekinitve nosečnosti je pogosto potrebna pri nosečnostih, ki so starejše od 12 tednov, ali pri ženskah, ki so alergične na hormonska preparata mifepriston ali misoprostol. Najpogosteje uporabljena in preizkušeno učinkovita kirurška metoda je vakuumska aspiracija s kontrolo kirete. Ta poseg se opravi v splošni anesteziji, zato je nujno, da je ženska na dan posega tešča (vsaj 6 ur pred posegom ne sme jesti in piti).
Vakuumsko aspiracijo se lahko izvede tudi v zgodnjem obdobju nosečnosti (pred 7. tednom), pri čemer za izvedbo ni potrebna splošna anestezija. Vendar pa je najpogostejša kirurška metoda, ki se izvaja v splošni anesteziji, izvedba vakuumske aspiracije s kontrolo kirete. Poseg v splošni anesteziji traja nekaj minut. Med posegom pacientka ne čuti bolečine. Po posegu lahko bolnišnico zapustite v nekaj urah, pri čemer je priporočljivo, da vas spremljajo svojci ali partner.
Kot vsak kirurški poseg ima tudi vakuumska aspiracija svoja tveganja in možne zaplete. Med najpogostejše sodijo:
- Poškodba ali predrtje maternice.
- Obilnejša krvavitev iz maternice.
- Vnetje po posegu, ki lahko vodi do tvorbe zarastlin v votlini maternice (Ashermanov sindrom).
- Neuspešna izvedba posega ali zaostali delčki produktov nosečnosti v maternici.
- Zapleti zaradi anestezije, kot so alergijske reakcije ali poslabšanje že obstoječih bolezni.
V primeru zapletov vas zadržijo v bolnišnici dlje časa, ukrepajo glede na vrsto zapleta in poskrbijo za vašo varnost. To lahko zahteva dodatno terapijo, kot so antibiotiki, analgetiki ali celo obsežnejši operativni posegi.
Po posegu je priporočljivo nekaj dni (3-5) bolniškega staleža. Prvih nekaj dni je pričakovana krvavitev podobna menstruaciji, ki se mora postopoma zmanjševati in se lahko spremeni v blage rjave izcedke. Krvavitev ali izcedki lahko po posegu trajajo tudi do mesec dni. Med tem časom se odsvetuje uporaba tamponov. Svetuje se tudi izogibanje spolnim odnosom, kopanju v vodi (savne, bazeni), dokler je prisoten krvav ali rjav izcedek, zaradi povečanega tveganja za okužbe. Priporoča se tuširanje.
Pravne in etične vidike umetne prekinitve nosečnosti v Sloveniji
Odločanje o rojstvu otrok je v Sloveniji svobodno, kar je zapisano v 55. členu Ustave RS. Umetna prekinitev nosečnosti je na zahtevo nosečnice dovoljena do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti, šteto od prvega dne zadnje menstruacije. Za uresničevanje te pravice je nujno, da je oseba razsodna. Če je ženska mladoletna ali ji je odvzeta poslovna sposobnost, postopek poteka drugače, odvisno od njene razsodnosti.
Postopek UPN se začne na zahtevo nosečnice. Če je nosečnost starejša od 10 tednov, o prekinitvi odloča Komisija za UPN I. stopnje, v primeru ugovora zoper zavrnilno odločbo pa Komisija za UPN II. stopnje.
Pred posegom je nujno določiti krvno skupino ABO in Rh D faktor ženske. Pri Rh D negativnih ženskah je potrebno izključiti prisotnost anti-Rh D protiteles z indirektnim Coombsovim testom (ICT). V primeru RhD negativne krvne skupine se priporoča uporaba anti-D imunoglobulina.
Splav v Sloveniji je večinoma brezplačen za tiste, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje. Za samoplačnike ali v primerih, ko je UPN potrebna po 22. tednu nosečnosti (kar je izjemoma mogoče le iz medicinskih razlogov, kot je ogroženo življenje ali zdravje nosečnice ali hude okvare ploda), stroški znašajo od 300 EUR navzgor, odvisno od morebitnih zapletov.
V Sloveniji se število splavov v zadnjih letih zmanjšuje. Po podatkih iz leta 2019 je bilo večina (92 %) splavov opravljenih do 10. tedna nosečnosti. Razlogi za željo po splavu so različni, med drugim neželena nosečnost, finančno-bivalne okoliščine ali nadaljevanje šolanja.
Vendar pa obstajajo tudi drugačna stališča in pomisleki glede umetne prekinitve nosečnosti. Nekateri menijo, da je življenje od spočetja dalje vrednota in da bi morala družba biti bolj naklonjena življenju. Etične smernice zdravniškega poklica v Sloveniji poudarjajo spoštovanje življenja od spočetja dalje in ne priporočajo splava kot metode načrtovanja družine. Katoliška cerkev v Sloveniji se je izrekla proti zapisu pravice do splava v ustavo RS.
Pomembno je, da se ženska za umetno prekinitev nosečnosti odloči sama, zavestno in da je prepričana, da je to najboljša odločitev v danih okoliščinah. Podpora partnerja ali bližnjih prijateljev je lahko v takšnih situacijah izjemno pomembna.
Možni zapleti in skrb za zdravje po posegu
Po umetni prekinitvi nosečnosti je nujno spremljati svoje telo in se v primeru suma na zaplete nemudoma obrniti na ginekologa. Takojšen pregled je potreben v primeru:
- Močnejših vaginalnih krvavitev (poraba več kot 4-5 vložkov v eni uri ali 12 vložkov v 24 urah).
- Krvavitve, ki traja več kot 10 dni.
- Povišane telesne temperature (nad 38 stopinj Celzija).
- Obilnega in smrdečega vaginalnega izcedka.
- Močnejših bolečin v spodnjem delu trebuha.
Vsaka ženska mora po umetnem splavu opraviti kontrolni ginekološki pregled v času od enega do treh tednov po posegu. Na tem pregledu se lahko posvetuje z osebnim ginekologom glede zaščite pred nezaželeno nosečnostjo in načrtovanja prihodnjih nosečnosti.
Pomembno je tudi zavedanje, da lahko nenačrtovana nosečnost in odločitev za splav povzročita tudi čustvene posledice, kot so tesnoba ali depresivnost. V primeru obžalovanja splava ali drugih težkih čustvenih odzivov je na voljo strokovna pomoč.
Zgodovinski in kulturni kontekst: Splavarji na Dravi
Poleg medicinskih in pravnih vidikov umetne prekinitve nosečnosti, se je v preteklem obdobju v Sloveniji razvijala tudi literatura, ki se dotika tematike življenja, odločitev in posledic. Roman "Roman vodena splav" avtorja Romana Flosarja nas popelje v življenje ljudi na Pohorju in ob reki Dravi, kjer so splavarji - flosarji - s težkim delom preživljali svoje družine. V ospredju je zgodba mladeniča Edmunda, ki ga oče proti njegovi volji pošlje na splav, da bi se spametoval in odmaknil od pijače. Na rajži se sreča z različnimi možmi, vsak s svojo usodo, ranami in sanjami - Ivanom, izkušenim ravnjakom, Mirkom, vodjo splava, zaljubljenim Jankom ter preprostim Davorinom. Ob tem se odvijajo osebne zgodbe o ljubezni, izgubah in iskanju smisla. Ta literarni vpogled v življenje splavarjev ponuja vpogled v pretekle načine preživljanja in socialne dinamike, ki so oblikovale življenja ljudi v določenih obdobjih slovenske zgodovine.
Podobno, kot je delo Prežihovega Voranca, na primer roman "Doberdob", osvetljevalo težke čase prve svetovne vojne in življenje navadnih ljudi, tako tudi literarna dela nudijo vpogled v kompleksnost človeške usode in odločitev, ki jih ljudje sprejemajo v različnih življenjskih okoliščinah.