Zaprtje je pogosta in pogosto skrb vzbujajoča težava, s katero se soočajo starši dojenčkov in majhnih otrok. Čeprav je za otroke lahko stresno obdobje, ki povzroča nelagodje in bolečino, je v večini primerov obvladljivo s pravilnim pristopom in razumevanjem vzrokov. Ključno je, da starši prepoznajo znake zaprtja, razumejo njegove možne vzroke in uvedejo ustrezne spremembe v prehrani, življenjskem slogu ali po potrebi poiščejo strokovno pomoč.
Kako prepoznamo zaprtje pri dojenčku?
Zaprtje pri otroku prepoznamo po treh glavnih dejavnikih: trdem blatu, bolečini med odvajanjem, ki jo pogosto spremlja jok, ter nerednem in manj pogostem odvajanju. Pri dojenčkih, ki jih matere dojijo, je zaprtost sicer manj pogosta, saj materino mleko deluje kot naravno odvajalo. Njihovo blato je nežno rumene barve in večinoma mehko. Dojeni novorojenčki večinoma odvajajo takoj po hranjenju, medtem ko starejši lahko zdržijo več dni brez umazane pleničke. Dokler je blato mehko, ne gre za zaprtje.
Če si pred kratkim nehala dojiti in otroka privajaš na nadomestno mleko, lahko opaziš spremembe pri odvajanju blata. Blato lahko postane gostejše, trše ali spremeni barvo, hkrati pa ima lahko otrok tudi težave z vetrovi. Simptomi zaprtosti so pri dojenčkih in otrocih podobni kot pri odraslih osebah, le da slednji lažje sporočijo svoje stanje. Zato je izjemno pomembno, da starši opazujejo stanje otroka in redno pregledujejo njegovo blato. Če opazita spremembe, je o tem dobro obvestiti pediatra.
Posebno pozornost je treba nameniti naslednjim znakom: večji kosi blata, sledi krvi v blatu, napenjanje in trd otroški trebušček, razdražljivost in nelagodje otroka, odvajanje, ki traja dlje kot 10 minut in je naporno, velikokrat brez želenega rezultata, ter pogostejše polivanje ali bruhanje. Kljub temu da je glavni simptom zaprtja spremenjena rutina odvajanja, je vsak otrok drugačen, hkrati pa je popolnoma normalno, da se pogostost spreminja tudi z odraščanjem. Zato je dobro spoznati svojega otroka in njegove navade, da boš lahko kar najbolje ocenila, kdaj nastopijo odstopanja.
Vzroki za zaprtje pri dojenčkih in otrocih
Vzroki za zaprtje so lahko organski ali funkcionalni (praktični). Organski dejavniki so izjemno redki in se pojavijo pri manj kot 5 % dojenčkov. Mednje spadajo: Hirschsprungova bolezen, hipotiroza, hiperkalcemija, spina bifida ali spina bifida occulta ter zdravila, ki zapirajo (npr. opijati), še posebej pri otrocih z razvojnimi ali vedenjskimi motnjami.
Funkcionalni dejavniki so veliko bolj pogosti in so vzrok za zaprtje pri več kot 95 % otrok. Na zaprtje otroka tako lahko vplivajo:
- Prehrana: Pri dojenčkih je zaprtje redko, lahko pa se pojavi, ko začnete z uvajanjem druge hrane. To se zgodi zaradi privajanja črevesja na prebavo in predelavo bolj kompleksnih živil. Pomaga lahko že kanček naravnega soka ali nekoliko kapljic več vode, ki jo dodamo kašicam, da so bolj tekoče in lažje prebavljive. Pri starejših otrocih je za zaprtje največkrat kriva prehrana z malo vlaknin ali preveč predelane hrane. Tudi premalo zaužite tekočine, sadja in zelenjave vodi v zaprtje. Nizek vnos vlaknin je pogosta težava pri prehodu na tršo hrano med četrtim in šestim mesecem starosti. Izogibajte se hrani, ki zapira, kot so denimo banane, čokolada, kuhan korenček in riž.
- Zadrževanje blata: Zaradi bolečin, ki mu jih odvajanje povzroča, se otrok boji kopalnice ali se izogiba stranišču. Nekateri celo nočejo prekiniti igre zaradi predhodnih izkušenj in raje »potrpijo«. Obstaja več razlogov, zakaj otroci zadržujejo blato: strah pred bolečino pri iztrebljanju, želja po samostojnosti ali nadzoru nad tem kdaj gre otrok na kahlico, otrok se tako vživi v igro, da nima časa iti na stranišče, otrok se ne počuti lagodno, če mora na stranišče izven doma (npr. v šoli, pri prijatelju itd.).
- Zdravstveno stanje: Manjši vnos hrane med boleznijo vpliva na prebavo. Tudi nekatera zdravila lahko povzročijo zaprtje. Pri določenih zdravstvenih stanjih, kot npr. težavah s ščitnico, je tudi velika verjetnost, da bodo otroci zaprti.
- Spremembe v vsakodnevni rutini, stres: Selitev, začetek novega šolskega leta ali nova šola, potovanje, težave v odnosih… To je le nekaj najpogostejših dogodkov, ki lahko otroka vržejo iz ritma in vplivajo tudi na iztrebljanje. Kakršna koli sprememba v otrokovem življenju lahko vpliva na njegovo presnovo. To vključuje potovanja, vremenske spremembe, selitev ali splošni stres, velikokrat pa na zaprtost vpliva tudi začetek obiskovanja vrtca. Nekateri otroci ne želijo uporabljati javnih stranišč, kar dodatno prispeva k zaprtosti.
- Težave z navajanjem na samostojno uporabo stranišča ali kahlico: Če ste otroka prehitro začeli navajati na kahlico ali stranišče, se lahko otrok upre in začne zadrževati blato. Potreba po odvajanju lahko tako iz uporniškega dejanja hitro preraste v nezavedno težavo, ki jo je težko odpraviti.
- Alergija na kravje mleko ali intoleranca na laktozo: Alergija ali laktozna intoleranca lahko vplivata na zaprtost, prav tako pa tudi prekomerno uživanje mlečnih izdelkov. Mlečni izdelki so sicer bogat vir kalcija in vitamina D, vendar lahko pri nekaterih otrocih povzročajo težave. Črtanje mleka in mlečnih izdelkov iz otrokovega jedilnika lahko pomaga pri zaprtju. Poskusite se držati mlečne diete vsaj dva tedna. Če opazite izboljšanje, nadaljujte z dieto. Če otrok obožuje mlečne napitke, jih poskusite zmanjšati na največ dve do tri skodelice na dan.
- Hranjenje z nadomestnim mlekom: Dojenčki, ki se ne dojijo, so bolj nagnjeni k zaprtosti, saj je nadomestno mleko gosto in je velikokrat težko prebavljivo. Poskrbite, da je formula, ki jo uporabljate, primerna za dojenčke in blagodejno vpliva na njihov presnovo. Če ima dojenček pri uvajanju težave z zaprtjem, lahko mlečni formuli ali kašicam dodate malo slivovega soka in zagotovo bo pomagalo pospešiti prebavo. Pri hranjenju z nadomestnim mlekom je zelo pomembno, da natančno upoštevate navodila na embalaži. Nikoli ne smete zmanjšati ali povečati količino mlečnega prahu, ki ga uporabljate, ali dodati vode v stekleničko vašega otroka. Če ima vaš dojenček težave z zaprtjem, se lahko uporaba mlečne formule, ki vsebuje pomembne prehranske vlaknine (GOS iz laktoze), izkaže za koristno. Te vlaknine pomagajo sproščati prebavo in mehčati blato.
- Premalo telesne dejavnosti: Če se otrok ne giblje dovolj in pogosto sedi, lahko to povzroči zaprtost. Telesna dejavnost pospeši metabolizem, zato lahko pomanjkanje vadbe vodi do počasne prebave. Spodbujajte svojega otroka, da se čim več giblje. Telesna dejavnost namreč pospeši metabolizem. Pri dojenčkih lahko pomagaš tudi sama - premikaj nogice in masiraj trebušček. To bo sprostilo mišice in pospešilo prebavo.
- Dedovanje: Otroci, ki imajo sorodnike s podobnimi težavami, so bolj nagnjeni k zaprtju.
Masaža dojenčka za spodbujanje prebave
Pomen vlaknin v prehrani
Prehrana bogata z vlakninami, zadosten vnos tekočine in redno gibanje so najpomembnejši dejavniki v boju proti zaprtju. Vendar pa povečan vnos vlaknin v otrokovo prehrano na začetku ne pomaga vedno. Pri nekaterih otrocih se lahko stanje še poslabša. Vlaknine delujejo tako, da vsrkavajo vodo in povečajo količino blata, s čimer pospešujejo prehajanje črevesne vsebine skozi prebavila. Povečana količina blata pa lahko povzroči raztezanje debelega črevesa in danke in s tem vpliva na zmanjšan občutek po iztrebljanju. To se rado zgodi pri tistih otrocih, ki imajo navado zadrževati blato. Večji vnos vlaknin v kombinaciji s premalo zaužite tekočine pa lahko pripelje do zapeke, ki zaprtje še poslabša in povzroči zamašitev v črevesju.
Koliko vlaknin otroci potrebujejo?
Priporočila glede količine vlaknin so odvisna glede na otrokovo starost. Preprosta formula za minimalen vnos je naslednja: otrokova starost + 5 g vlaknin = priporočena dnevna količina. Dveletnik tako potrebuje 7 g vlaknin dnevno, osemletnik 13 g in tako naprej. Druga priporočila so 14 g vlaknin na 1.000 zaužitih kalorij. Spet nekoliko drugačna:
- 1 do 3 leta: cca. 19 g vlaknin dnevno
- 4 do 8 let: cca. 25 g vlaknin dnevno
- 9 do 13 let dekleta: cca. 26 g vlaknin dnevno
- 9 do 13 let fantje: cca. 31 g vlaknin dnevno
- 14 do 18 let dekleta: 26 g vlaknin dnevno
- 14 do 18 let fantje: 38 g vlaknin dnevno
Nasveti za izboljšanje otrokove prehrane:
- Dnevno je treba zaužiti pet obrokov sadja in zelenjave, primerne otrokovi starosti. S sadjem in zelenjavo otrok zaužije tako vlaknine kot tekočino.
- Pogosto naj bosta na jedilniku tudi sadje in zelenjava, ki sta še posebej bogata z vlakninami, kot so slive, suhe slive, jagodičevje, fižol, brokoli, cvetača. Neolupljeno sadje ima še dodatno vsebnost vlaknin.
- Bel kruh in testenine iz bele moke zamenjajte z izdelki iz polnozrnate moke, bel riž zamenjajte z rjavim rižem in uživajte polnovredne žitarice. Na jedilniku naj bo redno tudi fižol.
- Otrok mora tudi dovolj piti, dodaten kozarec ali dva ne bosta škodila.
- V vsak obrok vključite polnozrnato škrobno živilo (polnozrnati kruh, kosmiči, testenine).
- V juhe, kosmiče za zajtrk, jogurt ali na solato dodajte žličko ovsenih ali pšeničnih otrobov.
- Pri kuhanju in pečenju uporabljajte, če je le mogoče, polnozrnato moko namesto bele moke.
- Bel ali koruzni kruh zamenjajte s polnozrnatim kruhom, žemljicami in drugim pekovskim pecivom.
- Kosmiči za zajtrk naj vsebujejo vsaj 5 g dietnih vlaknin na porcijo.
- Sveži zeleni solati dodajte kuhan fižol, lečo, sojo, čičeriko.
- V vsakem dnevnem obroku naj bo prisotna sveža zelenjava ali sadje. Sveže sadje vsebuje nekoliko več vlaknin kot prekuhano in vloženo sadje. Uživajte več sadja z užitno lupino (jabolka, hruške, slive,…). Kot del tekočine lahko otroku ponudite naravne sadne sokove (pomarančni, hruškov ali jabolčni sok) ali sadne sokove obogatene z vlakninami (obogateni sokovi s slivami).
- Za posladek vzemite raje sveže sadje kot čokoladno torto ali sladoled.
- Dodajte narezano suho sadje v maso za piškote, maffine, palačinke ali omlete. Suho sadje ima večjo vsebnost dietnih vlaknin kot sveže sadje. Skodelica grozdja vsebuje 1 g dietnih vlaknin, skodelica rozin pa 7 g.
Živila, bogata z vlakninami in naravna odvajala
Določena živila, predvsem prehranske vlaknine, lahko olajšajo prebavne motnje in pomagajo pri zaprtju.
- Hruškov nektar: Sadni nektarji niso isto kot sadni sokovi. Sadni sok je iztisnjen tekoči del sadja. Sadni nektar pa je razredčen sok, z dodano vodo in sladkorjem. Zaradi dodanega sladkorja nektar vpliva na pospešitev prebave. Priporočljiv je predvsem pri otrocih, ki se zaradi bolezni ne morejo veliko premikati. Nektar deluje še bolje na pospešitev prebave, če ga pred zaužitjem pogrejete.
- Jagodičevje: Zrnca na jagodah dodajo balastne snovi in povečajo volumen blata.
- Češnje in marelice: Češnje in marelice so bogate z vlakninami. Marelice vsebujejo sorbitol, ki učinkuje kot naravno odvajalo.
- Semena: Sezamova, makova, lanena in chia semena so samo nekatera v ponudbi semen, bogatih z vlakninami. Dodajate jih lahko kosmičem in žitaricam, lahko jih zmleta vmešate v različne tople kaše ali potresete po jogurtu.
- Slive: Slive so zelo bogate z vlakninami, uporabljate jih lahko sveže, posušene, slivov sok ali kašo. Ena skodelica slivovega soka vsebuje kar 3 g vlaknin. Kompot iz sliv ali fig je prav tako priporočljiv.
- Sladkorni sirup ali melasa: Sladkorni sirup je bogat vir magnezija, ki tudi deluje stimulativno na prebavo. Lahko ga vmešate v smutije in tople žitarice.
- Fižol in leča: Tudi fižol in leča sta bogata z vlakninami in pomembna sestavina otrokove prehrane. Uživate ju lahko v solatah, juhah, pomakah, quesadillah.
- Polnovredna žita: Oves, ječmen, kvinoja so samo nekatera izmed polnovrednih žit, ki bi morala biti redno na jedilniku. Prečiščena žita raje zamenjajte s polnovrednimi, saj so bolj zdrava in vsebujejo veliko vlaknin.
- Krušni izdelki in kosmiči: Berite deklaracije in izberite takšne, ki vsebujejo vsaj 2 g vlaknin na porcijo.
- Suho sadje: Marelice, slive, brusnice, fige, datlji, rozine - to je le nekaj najbolj običajnih vrst suhega sadja pri nas. Raziskave so pokazale, da majhna skodelica suhega sadja na dan pospeši premikanje hrane skozi črevesje.
- Oreščki: Zelo priporočljivi, če le otrok nima alergije.
- Mineralna voda Donat Mg: Pitje mineralne vode Donat Mg na tešče lahko pomaga.
Pomembno je, da posegate raje po živilih z vlakninami, kot pa po nadomestkih. Nadomestki sicer lahko zagotovijo dnevno količino vlaknin, vendar ne nudijo vitaminov, mineralov ter ostalih hranil. Ker gre pri nadomestkih za dehidrirane snovi, lahko povzročijo zaprtje. Pred zaužitjem se zmeraj posvetujte z zdravnikom.
Še nekaj koristnih nasvetov
- Voda: Otroci bi morali dnevno zaužiti 900 do 1800 g tekočin, ki ni mlečnega izvora, torej vode in sokov. V primeru hranjenja s formulo, preverite pripravo. Morda ne dodajate dovolj vode ali dodajate preveč praška. Vaš dojenček bo dobil dovolj tekočine le, če boste upoštevali pravo razmerje med mlečnim prahom in vodo. Če otrok ne dobi dovolj tekočine, se lahko pojavi dehidracija, ki lahko privede do zaprtja. Dojenčki bi morali imeti med šest in osem s svetlorumenim urinom napolnjenih plenic dnevno, majhni otroci med štiri do pet. Če že hodijo na stranišče, bi morali urnirati na približno vsakih pet do šest ur.
- Čaj: Mentol v metinem čaju deluje sproščujoče na mišice, prebavni trakt pa ni nič drugega kot dolga zavita mišica. Priporočljiv je tudi čaj iz sladkega korena ali janeža.
- Sena: Senin čaj se uporablja za lajšanje občasnih težav z zaprtjem, za izpraznitev črevesja za potrebe preiskav ali pri zdravniških posegih. Zdravilnega čaja ne smemo uporabljati dalj časa, običajno zadostuje uporaba dvakrat do trikrat tedensko. Pripravki iz sene niso primerni za otroke do 12 let, prav tako se odsvetujejo nosečnicam in doječim materam. Sena se nahaja tudi v tabletah in sirupih za odvajanje, ki se lahko predpišejo otrokom z enkoprezo (nehoteno uhajanje blata v spodnjice ali iztrebljanje blata na neprimernih krajih). V tem primeru je treba zdravilo jemati pod strogim nadzorom zdravnika.
- Probiotiki: Glede probiotikov ni nobenih trdnih dokazov, da bi pomagali pri zaprtju. Vendar pa pacienti poročajo, da ugodno vplivajo na prebavo. Na tem področju so potrebne še raziskave.
- Topla kopel: Lahko pomaga sprostiti mišice - a bodite pozorni, dojenček se lahko pokaka kar v kadi.
- Masaža trebuščka: Masaža trebuščka je lahko preprost in praktičen način za lajšanje nelagodja. Pri napetemu trebuščku ga lahko tudi nežno masirate v smeri urinega kazalca. Pomagalo naj bi tudi masiranje stopal, in sicer od pete po notranji strani do blazinice do konca prstkov, kot bi po spodnjem delu stopalca pisali sedmice.
- Ustvarite rutino odvajanja: Obisk kopalnice ali sedenje na kahlici je lahko izjemno zahtevno za otroka, še posebej, če sta prisotna strah ali bolečina. Ustvarite navado odvajanja, ki bo otroka pomirila in spodbudila k obisku stranišča, hkrati pa ne bo pozabil nanj.
Kdaj obiskati zdravnika?
Če se odpravljanje zaprtja ne lotite resno, se lahko stanje zelo poslabša. Večinoma je zaprtje kratkotrajna in nenevarna težava, ki na otroku ne pusti dolgotrajnih posledic. Vendar se lahko zgodi, da težava ne izgine in se razvije v kronično zaprtje. V tem primeru lahko vodi do hujših težav, ki jih lahko z zgodnjo diagnozo preprečite. Pri zaprtju, daljšem od dveh tednov, je obisk zdravnika nujen, še posebej pri otroku, ki:
- ima povišano temperaturo
- zavrača hrano
- izgublja telesno težo
- ima sledi urina na spodnjem perilu/plenički
- ne napreduje in se razvija po pričakovanjih
Pri kroničnem zaprtju lahko otrok, še posebej starejši, preide v začarani krog, iz katerega se težko reši. Ker starši prepozno prepoznajo znake zaprtja, ima lahko otrok že več mesecev težave, ki pustijo dolgotrajne posledice. Čas zdravljenja je večinoma tako dolg kot obdobje zaprtja in le uspešno zdravljenje lahko prekine krog. Kronično zaprtje je sicer ozdravljivo, vendar lahko pusti nekatere posledice, ki negativno vplivajo na otroka: boleče razpoke na koži okoli zadnjika, nehoteno zadrževanje blata in uhajanje blata.
Pri težjih primerih zaprtja so na voljo zdravila, ki jih predpiše zdravnik. Nekatera bolj mehčajo blato, da otrok lažje odvaja, druga pa očistijo črevesje (klistir). V primeru uporabe zdravil se je treba vedno posvetovati z otrokovim pediatrom. Brez posvetovanja z zdravnikom ali pediatrom otroku nikakor ne dajajte odvajal, svečk ali klistirjev.
Če sumite, da ima vaš dojenček zaprtje, in ste pravkar začeli z odstavljanjem, je to lahko dejavnik, ki prispeva k temu, da se otrokov prebavni sistem navadi na spremembo. Če se sprašujete, kako hitro lajšati zaprtje pri dojenčkih, bodite prepričani, da niste edini. Če ne opazite nobenega izboljšanja s spremembami v prehrani in rutini, se pogovorite s svojim zdravnikom pediatrom ali patronažno sestro.
Konec koncev, zaprtje pri dojenčkih ni neobičajno in običajno ni razloga za skrb. Z razumevanjem vzrokov in ustreznimi ukrepi lahko pomagate svojemu otroku premagati to pogosto težavo.