Saša Einsiedler, znana radijska in televizijska voditeljica ter mati petih otrok, poudarja, da se v današnjih časih naglice in nenehnega iskanja uspehov še toliko bolj zaveda dragocenosti in privilegija, ki ga predstavlja velika družina. Njena življenjska filozofija je preprosta, a globoka: "Vsakič znova, ko se soočam z raznimi izzivi, ki mi jih postavlja življenje, se vedno skušam odločati z mislijo, da sem najprej mama in šele potem vse ostalo." Ta primat materinstva je temelj njenega ravnovesja, saj verjame, da je lahko boljša mama le, če je "izpolnjena na vseh življenjskih področjih".
Kljub temu da je v današnjem času imeti toliko otrok izziv, Saša poudarja, da je ravno zaradi časa, v katerem živimo, to še ena dodatna sreča oziroma zadovoljstvo. Omogoča ji, da opazuje ljudi, ki so ostali brez vrednot, brez notranjega miru, brez osebne sreče v tej naglici in hitenju za tako imenovanim uspehom. "Ker je takšnih ljudi okoli mene zelo veliko, se še bolj zavedam privilegija, da smo velika družina. Čeprav velikokrat zgleda, da je to samo eno breme ali pa celo nadloga, temu zagotovo ni tako," zatrjuje.
Nezaupanje do velikih družin in iskanje razumevanja
Saša priznava, da se pogosto srečuje s presenečenjem drugih ljudi, ko izvejo, da ima pet otrok. "Velikokrat naletim na to, da so ljudje začudeni, kako to, da imam pet otrok. Tudi sama sebi se včasih začudim, ker si nisem nikoli mislila, da bom imela tako veliko družino," pravi Einsiedlerjeva. Še bolj jo žalosti, ko opazi, "da imajo nekateri ljudje do velikih družin zelo odklonilen odnos". Po njenih besedah imajo nekateri namreč "občutek, da imamo starši z veliko otroki otroke samo zaradi bonitet, ki jih velika družina prinese, in so prepričani, da smo zažiralci države". Takšen odnos ljudi jo globoko prizadene in moti, saj odraža nerazumevanje in predsodke, ki jih velike družine včasih doživljajo.
Na materinski dan, ki ga v njeni družini sicer ne praznujejo posebej, si najbolj želi preprostih izrazov ljubezni s strani svojih otrok. "Od otrok dobila še kak objemček in poljubček več" ali pa "kakšen lep stavek, kot je mamica, rada te imam," so za njo največja nagrada za ves trud in posvečenost materinstvu.
Demografski premiki v Sloveniji: Starejše matere in poznejše zapuščanje doma
Podatki Statističnega urada RS (Surs) razkrivajo zanimive demografske trende, ki se nanašajo na materinstvo v Sloveniji. Ob zadnjem popisu prebivalstva leta 2002 je bilo v Sloveniji 632.197 mater, danes pa jih po ocenah živi okrog 670.000. Pomemben podatek je, da dve tretjini mater živita skupaj z vsaj enim od svojih otrok, skoraj tretjina pa jih živi z vsaj enim otrokom, starejšim od 25 let. To pomeni, da otroci vedno pozneje zapuščajo svojo prvotno družino, kar nakazuje na spremenjene družbene dinamike in podaljšano obdobje medsebojne odvisnosti.
Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka se je v Sloveniji leta 2007 povzpela na 28,2 leta, kar je najvišja zabeležena starost žensk ob rojstvu prvega otroka do takrat. Ta trend odlaganja materinstva v poznejša leta se je vsaj do leta 2007 nadaljeval. V primerjavi sredi sedemdesetih let preteklega stoletja, ko so bile ženske ob prvem porodu v povprečju stare manj kot 23 let, in začetkom šestdesetih let, ko so v povprečju v tej starosti že rodile drugega otroka, je očiten velik premik. Surs ocenjuje, da so glavni razlogi za to odlaganje rojstva podaljševanje šolanja, visoka stopnja zaposlenosti žensk ter spremenjene družbene norme, ki dajejo večjo težo osebni karieri in samouresničitvi pred materinstvom.
Materinski dan: Od verskega praznika do družinskega praznovanja
Materinski dan, za kristjane praznik Marijinega oznanjenja, ima bogato zgodovino in različne oblike praznovanja. V ZDA ga praznujejo od leta 1910, medtem ko so ga v Evropi po prvi svetovni vojni obeleževali ob različnih dnevih. Večina evropskih držav je sprva določila 15. maj, danes pa ga praznujemo 25. marca.
Na Slovenski škofovski konferenci (SŠK) pojasnjujejo, da se je materinski dan pri nas po drugi svetovni vojni zaradi praznovanja mednarodnega dneva žena 8. marca in povezave s krščansko vsebino praviloma ni praznoval. Svoj prostor v javnem življenju je začel vnovič dobivati v devetdesetih letih preteklega stoletja. V Katoliški cerkvi na ta dan, natančno devet mesecev pred božičem, obeležujejo praznik angelovega oznanila Mariji, da bo rodila Božjega sina. SŠK poudarja, da je bistveni poudarek dneva na vzgoji za kakovostne medgeneracijske odnose in osveščanju pomena starševstva.
Pot do osebne uspešnosti in transformacije: Program Saše Einsiedler
Saša Einsiedler ni le javna osebnost, ampak tudi podjetnica in komunikacijska trenerka, ki se posveča osebnemu razvoju. Leta 2016 je na RTV Slovenija uspešno vodila svoje projekte, med njimi tudi tistega o zdravem načinu življenja. Vendar pa je njeno sporočilo širše od konkretnih projektov; poudarja nenehno možnost odločitve: "Odločitve, kaj želim živeti, kdo ali kaj želim biti. Jaz nesrečna in nezadovoljna ali jaz v dobri koži."
Zaveda se, da osebna preobrazba ne pride kar tako. "Moj program Osebna uspešnost ti ponuja vse. Nekakšno preobrazbo od starega tebe v tisto, kar si želiš," pravi. Poudarja, da so posnetki iz programa kratki in jedrnati, namenjeni temu, da jih ljudje lahko spremljajo ne glede na časovno stisko, saj "ostanejo ti za zmeraj". Posebej izpostavlja, da je ceno programa "noro spustila", iz 146,40 na 23,18 evra, kar omogoča dostopnost do teh orodij za samopomoč.
Osebna saga hujšanja: Boj s kilogrami po vsaki nosečnosti
Sašina osebna zgodba o obvladovanju telesne teže po nosečnostih je polna izkušenj, ki jih deli iskreno in brez olepševanja. Po prvem porodu ni takoj dosegla svoje idealne teže, ko je ponovno zanosila. Verjela je v "pravljice", da je dojenje dobra kontracepcija, in se v drugo ponovno precej zredila. Vendar pa je že kmalu po rojstvu drugega otroka, ko je bila sama z obema otrokoma na morju, nepričakovano izgubila deset kilogramov v enem mesecu. Velikost hlač se je drastično zmanjšala, kar jo je neizmerno razveselilo.
Po rojstvu tretjega otroka, ko je bila že nekoliko starejša in z izhodiščno težo nekoliko višjo, se je ponovno posvetila teku. Tudi ko jo je mož prvič videl teči, je bil presenečen nad njeno tehniko, a Saša je vztrajala. Po nekaj mesecih je ponovno oblekla stare kavbojke.
Vendar pa se je sčasoma soočila s ponovnim pridobivanjem teže, še posebej po rojstvu četrtega otroka. Po selitvi in z obveznostmi okoli hiše ter štirimi otroki ji ni ostalo veliko časa za miganje. Tolažila se je, da bo šlo "samo od sebe", a se je morala soočiti z resnico: "da bo vendarle treba malo migati in ZARES manj jesti." Eno leto je potrebovala, da je ponovno oblekla "tiste" kavbojke, ki so bile sicer že nekoliko manjše od tistih, ki jih je nosila po prvih porodih.
Nato je ponovno zanosila, tokrat petič. Obljubila si je, da se bo v nosečnosti zredila največ deset kilogramov, vendar se je tehtnica ponovno "ponorela". Spoznala je, da je pridobljeno "čisto navaden špeh", ki ga je treba odstraniti z miganjem in pravilno prehrano. Zaveda se, da ji ob petih majhnih otrocih ostane zelo malo časa za telovadbo in načrtovanje hujšanja. Kljub temu se bori z večernim prehranjevanjem, ki ga omejuje na sadje in oreščke.
Vloga babice in nov pogled na življenje
Saša Einsiedler je pri 55 letih prvič postala babica, ko je njena najstarejša hči Manca rodila sinčka Gaela. Nove vloge je izjemno vesela. "To je res nekaj posebnega, da ima tvoj otrok otroka … Vedno sem poslušala prijateljice, ki so že v tej vlogi, kako je to neki poseben občutek, da ga težko opišeš, in zdaj vem," pravi Saša in dodaja, da je "blažena".
Nosečnost njene najstarejše hčere ni bila presenečenje, saj je Saša pred tem prejela sporočila, ki so se izkazala za preroška. Hči njenega partnerja Andreja je namreč sanjala o nosečnosti Sašine hčere, kmalu zatem pa je Saša med praznovanjem rojstnega dne videla "štorkljo, ki leti nad njeno glavo", kar je interpretirala kot znak bližnjih novic.
Prijeti in pestovati vnuka je zares nekaj posebnega in lepega. "Ko pogledaš v tiste oči in vidiš v njih ves čudež sveta, življenja, ko vidiš to božanskost in hkrati sebe - preprosto onemiš in ti pritečejo solze. Lepo, res lepo," pripoveduje razneženo. Kljub temu da je še vedno aktivna podjetnica, se njeno življenje zaradi te nove vloge ne bo bistveno spremenilo. Manca živi v Kopru, Saša pa spoštuje njun red in navade, zato ne more biti pri njih vsak dan, čeprav obiskuje morsko obalo pogosteje kot prej.
Radikalne spremembe videza in notranjosti: Hipnoza, kisikove komore in prehranske spremembe
Saša Einsiedler (53), danes uspešna komunikacijska trenerka in ponosna mama petih otrok, govori o radikalni spremembi videza, ki je vedno odraz notranjosti, ter o svoji dolgi sagi hujšanja in iskanja diet po vsaki nosečnosti. Poudarja, da sta "zunaj in znotraj zelo povezana" in da lahko s spremembo zunanjosti spodbujamo notranje spremembe, celo sama drža telesa vpliva na naše razpoloženje. "Kadar smo prestrašeni ali žalostni, si lahko pomagamo že samo s tem, da se vzravnamo, dvignemo brado in kotičke ustnic zavihamo navzgor," svetuje.
Nedavna sprememba barve las in pričeske je zanimala mnoge. "Ko tako radikalno spremenimo barvo las, kot sem to storila jaz, je to tudi znak določenih notranjih sprememb," priznava. Odločila se je, da je "dovolj kemije", saj se je več kot trideset let barvala.
Njen pristop k hujšanju se je razširil na hipnozo in kisikove komore. Sama je med vsako nosečnostjo pridobila skoraj trideset kilogramov, a ji je vedno uspelo tudi shujšati. Dolgoletna praksa izključevanja bele moke, krompirja, belega riža in nezdruževanja beljakovin z ogljikovimi hidrati ji je prinesla rezultate. Vendar pa je pred nekaj leti začela opažati, da se ne počuti dobro v svojem telesu, bila je napihnjena. Prehod na diete brez ogljikovih hidratov (meso, jajca, mlečni izdelki, sir) ni prinesel izboljšanja, celo poslabšal je njeno počutje.
Ugotovila je, da je "vsako telo zgodba zase in da ne ustreza vse vsem". Počasi je iz svoje prehrane začela izločati sire, mlečne izdelke, sladkor in gluten. "Uau! V enem tednu sem se počutila bolje," pravi. Odrekanje priboljškom, kot so krofi ali rogljički, ji je postalo "popolnoma preprosto" s pomočjo sugestij, ki jih sidra v svoje nezavedno. Vzpostavila si je povezavo med obilno kravo, njenim mlekom, polnim hormonov za rast, in končnimi izdelki, kot je sir, ki je "koncentrat teh hormonov".
Pred časom je obiskovala kisikovo komoro, kjer je opazila izgubo teže, izboljšanje napetosti kože in zmanjšanje celulita. Čeprav je v komoro hodila zaradi zdravja, je bil to prijeten "bonus".
Hipnoza je po njenih besedah več kot le orodje za hujšanje. "Gre za hipno-transformativni coaching, pri čemer dobiš poleg določenega uvida vase še rešitev, transformacijo," pojasnjuje. Navdušena je nad tem, kako hitro se ljudje "osvobodijo svojih dolgoletnih težav že po enem, dveh, treh srečanjih". Vsakdo prejme tudi posebej pripravljen hipnoposnetek, ki pomaga pri reševanju konkretnih težav. Poudarja, kako dobro je mogoče vplivati na um, ki nam "vedno hoče dobro, včasih pa se zdi, da ga imamo samo zato, da nam nagaja".
Pozitivna naravnanost in moč volje v času stisk
Saša poudarja pomen pozitivne naravnanosti, ki jo zna ohranjati tudi v težkih trenutkih, kar pripisuje uporabi določenih orodij in tehnik. Posebej so jo ganile zgodbe otrok in študentov v času pandemije, ko se je življenje mnogih spremenilo. Ključni korak k spremembi je zavedanje, da "nihče ne more pomagati, dokler si ne pomaga sam, dokler tega ne bo želel".
Poudarja, da je za uspeh nujno, da si "človek že želi spremembe, potem pa tudi ima voljo, da naredi prvi korak, da deluje". V času korone je imela veliko predavanj o delovanju uma, in ljudje so ji pisali, da jim je že samo to znanje pomagalo pri opazovanju sebe, prekinitvi negativnih misli in naravnanosti na pozitivno.
Urejenost in dobra volja kljub izzivom materinstva
Kljub polnemu urniku, ki ga prinaša pet otrok, Saša ostaja urejena, nasmejana in dobre volje. "Mislim, da je človek lep, kadar se smeji in sama sem že po naravi taka, da se rada veliko smejim, včasih še preveč," pravi. Skuša živeti tako, da jo nobena neprijetna situacija ne spravi iz tira za dolgo časa.
Priznava, da ima zelo malo časa za negovanje videza. "Tako se zalotim, da imam že kar dolge nohte, pa sploh ne vem, kdaj so mi zrasli," pove. Bistvo dobrega videza vidi v nasmehu na obrazu. Verjame, da se "vse dogaja z namenom", in čeprav pri negi obraza vztraja pri rednem čiščenju in mazanju, ji za nego telesa pogosto zmanjka časa ali pa se ji ne ljubi.
Jutra v njeni družini so seveda drugačna kot v času, ko je bila sama. "Zbuditi je treba štiri otroke, jim pripraviti zajtrk …" vendar Saša pojasnjuje, da ni tako stresno, kot se sliši. Večja otroka sta že samostojna in se sama pripravita na šolo, preden se drugi zbudijo. Kljub temu da je njen mož "zaspanec", ga do jutranje obveznosti peljati otroka v vrtec "že zbezam iz postelje".
Pet nosečnosti: Fizične spremembe in odnos do materinstva
Saša opisuje svoje nosečnosti kot precej podobne, vendar se pri vsaki naslednji fizično poznajo leta. Bistvena razlika je v njenem odnosu do nosečnosti in otrok, ki se je z leti spremenil. Na splošno ni imela večjih težav ali slabosti, le v zadnji nosečnosti se je soočala s težavami s križem in medenico, kar so običajne težave nosečnic okoli štiridesetega leta.
Kritična je do ZZZS in države, ki se po eni strani zavzema za več otrok, po drugi strani pa ji je že dvakrat zavrnila bolniško, češ da ji ne pripada. Zaradi tega je bila razočarana in jezna, saj njenega dela (vodenje prireditev) v nosečnosti ne more opravljati zaradi utrujenosti in zahtevnosti. Tudi naročniki se izogibajo nosečnicam na odru, kar Saša vidi kot odraz nesprejemljivosti nosečnice kot lepe, zanimive in atraktivne ženske v javnosti.
Kljub visoki nosečnosti še vedno dela, predvsem dopoldne, saj zvečer ne zmore več. Živi od svojega dela, zato je pomembno, da je produktivna. Učenje javnega nastopanja, ki je njeno najljubše delo, je močno omejila, čeprav je povpraševanje po njem trenutno največje. Če ima delo, poskrbi za varstvo mlajše hčerke Polone. Njeni tedni so zelo pestri, včasih pa si izkorišča tudi kratke trenutke miru kot "počitnice". Skuša ustvariti urnik, ki ni preveč natrpan, kar je ob otrocih in hiši težko, vendar se zaveda, da je ključno, kako na stvari gledamo. Če bi družino jemala kot oviro, bi bilo bistveno težje.
Prostovoljna samota in družinski sestanki za osebni čas
Saša si prizadeva organizirati čas zase, kar je pripeljalo do družinskega sestanka, kjer je izrazila svojo potrebo po času in prostoru zase. Presenetila jo je iskrenost družinskih članov, ki so ji dejali, da ji bodo čas dali, če si ga bo sama izbojevala. Zavedajo se, da ji je v interesu, da je vedno na voljo in vse naredi.
Enkrat na teden obiskuje srečanja molitvene skupine, kar jo močno napolnjuje. Dnevno si zdaj izbori tudi popoldanski počitek, da potem zmogne vsa opravila do večera. Po porodu in ko bo dojenček malo zrasel, namerava več časa posvetiti športu, da bo v kondiciji in se bo dobro počutila.
Narava kot igrišče: Kakovostno preživljanje prostega časa z otroki
Ker živijo zunaj mesta, Saša in njeni otroci veliko časa preživijo v naravi. Z možem sta mnenja, da otroci ne potrebujejo množice krožkov in dejavnosti, kamor bi jih bilo treba razvažati vse popoldneve. Verjameta, da jim z zagotavljanjem kvalitetnega skupnega prostega časa nudita boljšo življenjsko popotnico. Takoj, ko posije sonce, so vsi zunaj, otroci pa se radi igrajo v bližnjem gozdičku.
tags: #sasa #einsiedler #sestic #noseca