Padi so pri dojenčkih in malčkih žal del vsakdana. Otroci se vsak dan učijo novih veščin in odkrivajo svet. Pri tem pogosto padejo s postelje, vozička, kavča, previjalne mize ali gugalnice. Pri tem po navadi pride do manjših poškodb, bušk ali odrgnin. Situacijo ob padcu otroka velikokrat poslabšamo prav starši s svojim pretiranim odzivom. Seveda nas noro skrbi in želimo našemu otroku samo dobro. Ko otrok pade, je najpomembneje, da se umirite. Večina padcev bo brez resnih posledic. Otroci so zelo trpežni, padec pa je pogosto videti veliko bolj grozen, kot je v resnici. V večini primerov obisk zdravnika ni potreben.
Vzroki za padce dojenčkov
Otroci se hitro zvrnejo s postelje, kavča, stola, vozička, gugalnice in celo previjalne mize. Pri tem ponavadi pride do padca z višine od 50 do 100 cm. Do padca pride zaradi otrokovega kotaljenja, nagibanja, zdrsa ali odrivanja in se najpogosteje dogaja v starosti med 4 in 12 mesecem dojenčka. Pri padcu ponavadi dojenčke zadane ob tla z glavo ali ritko.
Z odraščanjem otrok se spreminjajo njihove aktivnosti in kje padejo:
- Dojenčki in mlajši malčki običajno padejo doma s postelje, previjalne mize, stolčka za hranjenje ali po stopnicah.
- Starejši malčki padejo pogosto tudi na ravnem med hojo in tekom po hiši.
- Otroci med 5. in 9. letom starosti pa padejo še na otroškem igrišču.
Kaj storiti takoj po padcu?
Ko otrok pade, je ključno, da ostanete mirni in brez panike. To bo otroku pomagalo, da se bo umiril, vi pa boste lažje ocenili otrokovo stanje.
- Pomirite otroka: Poberite ga s tal in ga stisnite sebi. V kolikor je prišlo do lažjega pretresa možganov, boste s tem preprečili, da v primeru bruhanja otrok vdihne bruhanje, ki mu sicer lahko zaide v dihalne poti.
- Preglejte otroka: Najprej preverite ude, glavo in telo. So kakšne bule, odrgnine, rdečine, otekline ali poškodbe? Za dobro oceno boste otroka morali sleči. Če na glavi ali na telesu ne vidite nobene otekline ali večje bule, potem otrok zelo verjetno ni utrpel nobene pomembne poškodbe. Če opazite očitno oteklino ali deformacijo okončin ali otrok šepa že več ur, pojdite na pregled. Ocenite tudi možne poškodbe glave. Če na glavi ali telesu ne vidite nobene otekline ali večje bule, potem otrok zelo verjetno ni utrpel nobene pomembne poškodbe.
- Ne ponujajte takoj hrane ali pijače: Vsaj 20 minut dojenčka ne dojite oziroma mu ne ponujajte hrane in pijače. V tem času se igrajte z njim in ga zamotite, da bo čim prej pozabil na dogodek.
- Opazujte otroka: Če je po pol ure z njim vse v redu in se obnaša kot da se ni nič zgodilo, bi rad jedel oziroma spal, mu to dovolite.
Handling - Pravilno dvigovanje in polaganje dojenčka med 0 - 3. meseca
Kdaj obiskati zdravnika ali urgenco?
Večina padcev je padec s postelje, stola ali vozička. Otrok v tem primeru ne pade z velike višine in skoraj nikoli ni opaznejših poškodb, tudi če pade na trda tla. Veliko malčkov pade med tekom, pri čemer se z glavo udarijo ob tla ali drug predmet. Obisk zdravnika je običajno potreben le, če gre za rano, ki jo je potrebno šivati. Če pa otrok pade z večje višine, npr. s previjalne mize, stola za hranjenje ali mize, pa se lahko poškoduje, še posebej, če pade na trda tla.
Nujno pokličite 112 ali takoj obiščite urgenco, če:
- Otrok po padcu ne zadiha, ne zajoka ali se ne giblje z vsemi štirimi okončinami ali se kakorkoli nenormalno odziva.
- Ima hujše vidne poškodbe (večja krvavitev, zlom …).
- Ste bili prisotni pri padcu in ste videli, da je otrok padel direktno na glavo, saj je večja možnost za notranje krvavitve.
- Če otrok ne zajoka takoj po poškodbi, je bolje oditi na pregled k travmatologu kot pa čakati, kaj se bo zgodilo. Nekateri otroci vedno spijo tako, da imajo glavico zvrnjeno navzad, s tem lažje dihajo. Morda vaša deklica pogosto tako spi, pa ste to šele danes opazili zaradi poškodbe? V vsakem primeru pa je bolje oditi na pregled.
- Otrok ne kaže znakov resne poškodbe glave in ni znakov zloma okončin, potem verjetno ni potrebe po obisku zdravnika. Opazujte pa otroka, če bi se pokazali znaki poslabšanja stanja. Če pa je otrok padel z višjega položaja IN je najprej z glavo udaril ob tla, pojdite direktno na urgenco. Če pa je padel na preprogo, poglejte za znaki poškodb glave ali telesa.
- Nenavadno zavijanje z očmi.
- Otrok neutolažljivo joka, ima občutek, da ga zelo boli, mu postane slabo ali bruha, ali postane nenavadno zaspan. Takoj poiščite nujno medicinsko pomoč.
- Slabšanje odzivnosti, nezmožnost vzpostaviti stik z otrokom, pretirana zaspanost, počasnost, bruhanje, krči. Potrebno je nadaljnje opazovanje (24 ur po poškodbi) zaradi možnosti poškodb možganovine, ki se pokažejo kasneje.
- Neprestano bruhanje, zaradi katerega je otrok že izčrpan.
- Otrok izjemno močno krvavi, ker je udaril ob ostro oziroma trdo stvar. Močna krvavitev je vedno razlog, da dojenčka odpeljete na pregled k zdravniku. Med prevozom mu s sterilno gazo (ali čisto bombažno plenico) pritiskajte na mesto krvavitev, da jo zaustavite.
- Neobičajna utrujenost ali hitro menjavanje razpoloženja ter ekstremna zaspanost - torej primeri, ko se otrok zelo čudno vede. V takšnih primerih bo zdravnik s pregledom poskušal izključiti ali potrditi težjo posledico padca na glavo: možgansko krvavitev ali krvavitev iz arterije na notranji strani lobanjske kosti. Takšna krvavitev, ki jo strokovno imenujemo intrakranialna hemoragija oziroma krvavitev v lobanjski votlini je za dojenčka nevarna, vendar do nje pride zelo redko.
Posebni primeri padcev
Padec s previjalne mize: V kolikor otrok po padcu ne zadiha, ne zajoka, se ne giblje z vsemi štirimi okončinami ali se kakorkoli nenormalno odziva, ima hujše vidne poškodbe (večja krvavitev, zlom …), takoj pokličite 112 in nujno medicinsko pomoč. Otroka čim manj premikajte, vendar v primeru odsotnosti znakov življenja obvezno takoj začnite z oživljanjem. Če otrok normalno zajoka, se po nekaj časa tudi umiri in na njem ni pomembnih znakov poškodbe, lahko nadaljujete z opazovanjem. Predvsem pri udarcih v glavo vedno opazujte otroka še 24 ur po poškodbi.
Med previjanjem na previjalni mizi, postelji ali kavču je treba imeti otroka ves čas pod nadzorom in ga držati z roko, čeprav se trenutno še ne obrača sam. Ob nakupu izberemo previjalno mizo s širokim podnožjem, ki zagotavlja stabilnost, površina za previjanje pa mora imeti dvignjene robove na treh stranicah, ki preprečujejo padec otroka. Nekatere previjalne mize imajo tudi varnostni pas, s katerim otroka lahko pripnemo. Čeprav je otrok pripet z varnostnim pasom, ga nikoli ne pustimo brez nadzora odrasle osebe. Zgodilo se je že, da je dojenček zaradi svojega gibanja v nekaj minutah zdrsnil izpod varnostnega pasu in padel s previjalne mize. Otroka lahko previjamo tudi na tleh na brisači in na tak način preprečimo padec z višine. Že pred previjanjem si na doseg roke pripravimo vse, kar potrebujemo, vendar zunaj otrokovega dosega. Kadar moramo stran od previjalne mize (ali postelje), da se oglasimo na telefon ali hišni zvonec, vedno vzamemo otroka s seboj.
Padec iz otroške posteljice: Dojenček naj vedno spi v svoji posteljici. Otroška posteljica mora biti dovolj globoka, da otrok ne more sam splezati ven. Najkasneje takrat, ko se začne dvigovati na roke in kolena ali je že star 5 mesecev, prestavimo dno na najnižji položaj tako, da je posteljica globoka najmanj 50 cm. Posteljna ograja mora imeti navpične letvice z razmikom od 4,5 do 6,0 cm in biti brez možnosti za dviganje in spuščanje stranic. Na stranicah posteljice ne uporabljamo mehkih zaščitnih blazin, iz posteljice pa odstranimo vse velike igrače, saj se otrok lahko povzpne nanje in pade iz posteljice. Ko otrok zraste v višino 90 cm (med 2. in 3. letom starosti) je čas, da ga preselimo v večjo otroško posteljo. Če imamo pograd, naj otroci, mlajši od 6 let, spijo na spodnji postelji pograda, ker se med spanjem precej premikajo po postelji in večkrat padejo z nje.
Padec s stolčka za hranjenje: Večina poškodb otrok, povezanih s stolčkom za hranjenje, je posledica padcev, ker otrok ni bil pripet ali ni bil pravilno pripet z varnostnimi pasovi, in ni bil pod nadzorom odrasle osebe. Otroka zato vsakič, ko je nameščen v stolčku za hranjenje, pripnemo s 5-točkovnim sistemom varnostnih pasov in mu prilagodimo dolžino varnostnih pasov. Spodnji trije pasovi okrog pasu in med nogami preprečujejo, da bi zdrsnil s stolčka, ramenski pasovi pa preprečujejo, da bi v stolčku vstal. Nameščena pomična mizica ne zagotavlja varnosti otroka v sedežu in ne nadomešča pripenjanja z varnostnimi pasovi. Otroka nikoli ne pustimo v stolčku brez nadzora odrasle osebe, čeprav je pripet z varnostnimi pasovi. Vedno mu pomagajmo, da se usede, saj se stolček lahko prevrne, tudi ko otrok skuša splezati nanj. Ne dovolimo, da bi starejši otrok plezal po stolčku medtem, ko v njem sedi malček, ker se stolček lahko prevrne. Stolček za hranjenje postavimo stran od vrat, mize, stene ali druge površine, ker bi se otrok lahko z nogami odrinil od mize in se skupaj s stolčkom prevrnil. Prav tako stolčka ne postavljamo na neravno, mehko ali nestabilno podlago.
Padec po stopnicah: Ograjice za stopnice preprečujejo padec majhnega otroka po stopnicah, zato vedno namestimo eno ograjico na vrhu in drugo na dnu stopnic. Ograjica mora imeti navpične letvice z razmikom, ki ne sme biti večji od 6,5 cm, drugače se lahko otrokova glava zagozdi mednje in pride do zadavitve. Na vrhu stopnic moramo uporabljati ograjico, ki se montira z vijačenjem v steno. Ograjico montiramo tako, da je njen spodnji rob od 2,5 do 5,0 cm nad tlemi, da otrok ne more zdrsniti v odprtino med ograjico in tlemi ter se zagozditi. Ograjico, ki se namesti z mehanizmom na podtlak in brez vijačenja v steno, uporabljamo le na dnu stopnic, ker lahko popusti pod težo otroka. Mehanizma za pričvrstitev in za zapiranje morata biti na zunanji strani ograjice, tako da otrok ne more stopiti nanju in splezati čez. Ko otrokova brada doseže vrh ograjice ali je otrok star 2 leti, ograjica za stopnice ni več učinkovita. Starejši/večji otrok lahko ograjico prepleza ali jo prevrne in se poškoduje. Ko je otrok doma, preverimo, ali so vse ograjice zaprte. Hkrati preverimo tudi, ali so še vedno dobro pričvrščene in mehanizem za zapiranje deluje. Zgodilo se je že, da je ograjica popustila pod težo otroka, ki je posledično padel po stopnicah. Pri hoji po stopnicah majhnega otroka vedno držimo za roko, z drugo pa naj se sam drži za držalo stopniščne ograje, ki mora segati od prve do zadnje stopnice.
Splošni nasveti za varnost
- Vedno nadzorujte otroka: Nikoli ne puščajte dojenčka ali malčka brez nadzora na dvignjenih površinah, kot so postelja, kavč, previjalna miza ali stol za hranjenje. Nesreča se lahko zgodi v trenutku nepazljivosti.
- Zavarujte okolico: Uporabite varnostne ograjice za stopnice, zaščitite ostre robove pohištva in poskrbite, da so nevarni predmeti izven otrokovega dosega.
- Učite otroka varnosti: Ko otrok odraste, ga lahko postopoma učite o varnosti in posledicah neprevidnosti.
- Ne krivite sebe: Nesreče se dogajajo. Če se zgodi padec, se osredotočite na otrokovo dobro počutje in ustrezno ukrepanje. Občutki krivde, tesnobe in jeze na samega nase, so v teh trenutkih zelo močni, a to ne pomeni, da ste slab starš.
Statistika kaže, da je poškodb glave pri otrocih veliko. V letu 2019 je bilo samo v Urgentnem kirurškem bloku obravnavanih 5340 otrok do sedmega leta in 13.492 do 14. leta. Poškodbo glave kot glavno diagnozo je utrpelo 2509 otrok do sedmega leta in 3526 otrok do 14. leta. Največ je bilo površinskih poškodb in ran zaradi udarcev, nekaj nad 300 je bilo pretresov možganov.
Pomembno je, da se zavedamo, da so padci del otrokovega odraščanja in razvoja. Naša vloga je, da ustvarimo čim bolj varno okolje, ukrepamo ustrezno ob morebitnih poškodbah in predvsem ostanemo mirni, saj naša panika otroku ne bo pomagala. V večini primerov se otroci po padcu hitro potolažijo in kmalu nadaljujejo z igro, kot da se ni nič zgodilo.