Starševstvo prinaša številne radosti, a tudi nove izzive, zlasti v prvih mesecih in letih otrokovega življenja. Slovenska zakonodaja ponuja vrsto pravic in podpore za starše, ki jim olajšujejo usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti ter zagotavljajo finančno varnost. Te pravice so zasnovane tako, da podpirajo tako novopečene starše kot tudi tiste, ki skrbijo za večje število otrok ali otroke s posebnimi potrebami.
Starševski dopusti in nadomestila
Osrednji steber podpore staršem predstavljajo starševski dopusti, ki so bili v zadnjih letih deležni pomembnih sprememb z namenom spodbujanja enakomernejše porazdelitve skrbstvenih nalog med oba starša.
Materinski dopust je namenjen materi in traja 105 dni. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. V primeru predčasnega poroda se neizrabljen del ne prenese po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če mati rodi otroka pred tem, ko je o izrabi materinskega dopusta obvestila delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če to zdravstveno stanje ne dopušča. V takšnem primeru naj delodajalca obvesti sorodnik.
Očetovski dopust traja 15 dni in ga oče lahko izkoristi v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Ta pravica je neprenosljiva. Ob rojstvu dveh ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni. Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo, najkasneje do nastopa očetovskega dopusta. Če oče ne izrabi očetovskega dopusta, ga lahko koristijo tudi druga oseba, materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka.
Starševski dopust predstavlja pomemben del podpore staršem. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni. Ključna novost, ki je začela veljati s 1. aprilom 2023, je, da lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih za vsakega od staršev. Enako velja za očeta, ki lahko prenese 100 dni na mater. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izrabi najpozene do osmega leta otroka. Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Vloga za starševski dopust se vloži na center za socialno delo, starša pa se o izrabi pisno dogovorita najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Ob rojstvu dveh ali več otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni.
Posvojitelji, skrbniki in rejniki imajo pravico do starševskega dopusta v podobnem obsegu kot biološki starši, odvisno od starosti otroka in okoliščin namestitve. Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb za otroka do osmega leta starosti, ima pravico do dopusta v obsegu kot ga imata mati oziroma oče. Za otroke, ki so starejši od osem let, vendar mlajši od 15 let, je predviden 30-dnevni dopust. Rejnik, ki mu je v rejništvo nameščen otrok, mlajši od osem let, za katerega starša sta že izrabila starševski dopust, ima pravico do 30 dni starševskega dopusta.
Nadomestilo za starševski dopust pripada osebam, ki imajo pravico do dopusta in so bile zavarovane za starševsko varstvo vsaj en dan pred nastopom dopusta. Oseba, ki ni zavarovana za starševsko varstvo in nima pravice do dopusta, a je bila zavarovana najmanj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, je prav tako upravičena do starševskega nadomestila. Osnova za izračun nadomestila se določi glede na usklajeno višino osnovnega zneska minimalnega dohodka ter zneska davkov in prispevkov. Nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100% osnove, vendar ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji.
Krajši delovni čas zaradi starševstva
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP) omogoča staršem, ki negujejo in varujejo otroka, pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Ta pravica je namenjena lažjemu usklajevanju poklicnih in družinskih obveznosti.
Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Delodajalca je potrebno o začetku dela s krajšim delovnim časom obvestiti 30 dni pred nastopom. Delavec ima pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače.
Upravičenost do krajšega delovnega časa je podrobneje opredeljena:
- Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti.
- Eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka. Eno leto izrabe pravice je neprenosljivo za vsakega od staršev.
- Eden od staršev, ki neguje in varuje zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju, do 18. leta starosti otroka.
Delodajalec ne sme zavrniti zahteve delavke za delo v krajšem delovnem času zaradi starševstva, saj gre za zakonsko pravico, ki je delodajalec ne sme omejevati ali preprečevati, ne glede na potrebe delovnega procesa. Kršitve lahko prijavite Inšpektoratu Republike Slovenije za delo.
Druge oblike podpore in prejemki
Poleg starševskih dopustov in krajšega delovnega časa država nudi tudi druge oblike finančne podpore.
Otroški dodatek je dopolnilni prejemek, namenjen preživljanju, vzgoji in izobraževanju otroka. Pravico do njega ima eden od staršev oziroma druga oseba, ki skrbi za otroka s prijavljenim prebivališčem v Sloveniji, do njegovega 18. leta. Vlogo je treba vložiti v 30 dneh po rojstvu otroka, sicer se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge. Višina otroškega dodatka je odvisna od dohodkovnega razreda družine.
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni prejemek, namenjen nakupu opreme. Do nje sta upravičena mati ali oče s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Vlogo je mogoče uveljavljati največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.
Dodatek za veliko družino je letni prejemek za družine s tremi ali več otroki do 18. leta starosti, ali do 26. leta, če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta. Višina dodatka znaša 404,48 EUR za družino s tremi otroki in 491,52 EUR za družino s štirimi ali več otroki, ne glede na materialni položaj.
Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Njegova višina znaša 102,40 EUR za otroke s težjo motnjo v duševnem razvoju ali 204,80 EUR za težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi hudimi boleznimi.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek je namenjeno staršem, ki prenehajo z delom ali delajo krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s posebnimi potrebami. Vlogo je treba vložiti na center za socialno delo najkasneje 30 dni po zapustitvi trga dela ali začetku dela s krajšim delovnim časom. Vlogi je treba priložiti zdravniško dokumentacijo.
Državna štipendija spodbuja izobraževanje za doseganje višje ravni izobrazbe in vzpostavlja enake možnosti dostopa do izobraževanja. Vlogo v imenu mladoletnih dijakov vložijo starši, lahko pa jo odda tudi mladoletnik sam, s podpisom staršev.
Subvencija k plačilu tržne najemnine je namenjena upravičencem, ki plačujejo tržno najemnino in so se uvrstili na prednostno listo za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja.
Kritje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pripada upravičencem do denarne socialne pomoči ali tistim, ki izpolnjujejo pogoje zanjo.
Plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje pripada državljanom in tujcem s stalnim prebivališčem, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči ali izpolnjujejo pogoje zanjo ter niso zavarovanci iz drugega naslova.
Pravice iz javnih sredstev se pogosto uveljavljajo na podlagi podatkov iz veljavnih odločb o otroškem dodatku ali državni štipendiji, zato staršem v mnogih primerih ni potrebno vložiti dodatne vloge.
Zavedanje o teh pravicah in aktivno uveljavljanje le-teh lahko bistveno olajša obdobje po porodu in zagotovi boljšo finančno in socialno varnost za celotno družino. V primeru dvomov ali nejasnosti je priporočljivo poiskati strokovno pomoč na pristojnih centrih za socialno delo ali drugih vladnih službah.