Odločitev za ustvarjanje družine je eden najpomembnejših korakov v življenju para. Vendar pa pot do starševstva ni vedno lahka in mnogi pari se soočajo z izzivi neplodnosti. Čeprav se zdi, da se neplodnost z leti povečuje, podatki kažejo, da se njena pojavnost v zadnjih 30 ali 40 letih ni bistveno spremenila. Vsak šesti ali sedmi par se namreč sooča s težavo zanositve, kar pomeni, da je neplodnih parov od 10 do 15 %. Vendar pa se v ambulante za zdravljenje neplodnosti obrača čedalje več parov, predvsem pa starejši posamezniki.
Spreminjajoči se vzroki neplodnosti
Izr. prof. dr. Milan Reljič, predstojnik Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo UKC Maribor in predsednik Državne komisije za oploditve z biomedicinsko pomočjo, pojasnjuje, da je napačen vtis o povečevanju neplodnosti posledica večje ozaveščenosti in odprtosti o tej temi. V preteklosti je bila neplodnost povezana s stigmo in je veljala za neuspešno zdravljeno stanje.
Vendar pa so se vzroki neplodnosti v zadnjih dveh do treh desetletjih spremenili. Pred 20 in 30 leti je bil pogostejši tubarni vzrok neplodnosti, ki je posledica poškodovanih ali neprehodnih jajcevodov zaradi zarastlin, nastalih po pelvičnem vnetju zaradi spolno prenosljivih bolezni. Povečana uporaba zaščitne kontracepcije zaradi grožnje okužbe z virusom HIV je zmanjšala število tovrstnih okužb in posledično tudi tubarnih vzrokov neplodnosti.
Danes so pogostejši vzroki moška neplodnost, neplodnost zaradi motenj menstrualnega ciklusa, ki je posledica prekomerne ali prenizke telesne teže, ter neplodnost, povezana s starostjo ženske. Čedalje več parov namreč odloži načrtovanje družine v poznejše življenjsko obdobje.
Postopki zdravljenja neplodnosti in starostne omejitve
Pravilnik o zdravljenju neplodnosti in postopkih z biomedicinsko pomočjo (OBMP) določa, kdo je upravičen do zdravljenja. Postopki zunajtelesne oploditve (IVF) so na voljo le, ko so druge možnosti zdravljenja izčrpane. Partnerja morata biti v psihosocialnem stanju, ki jima omogoča izpolnjevanje starševskih dolžnosti.
Do nedavnega je bila v pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja določena starostna omejitev za ženske med 18 in 43 let. Ustavno sodišče je to omejitev razveljavilo, zato se zdaj individualno presoja starostna primernost in pričakovana uspešnost zdravljenja. Pri ženskah, starejših od 40 let, se vnaprejšnja ocena uspešnosti postopkov izvaja še posebej skrbno, saj po tem letu starosti plodnost močno upada.
Obstaja bojazen, da bi odprava starostne omejitve lahko vodila v še poznejše odločanje za zanositev. Zmotno prepričanje o skoraj stoodstotni uspešnosti zdravljenja neplodnosti pogosto preseneti ženske, ki k zdravniku pridejo po 40. letu starosti. Glavni razlog za slabšo plodnost in nižjo uspešnost postopkov v tej starosti je slaba kakovost jajčnih celic. Z leti se namreč kakovost jajčnih celic zmanjšuje, kar ovira naravno zanositev in uspešnost IVF postopkov. Pri 30. letih je približno polovica jajčnih celic z nepravilnim številom kromosomov, pri 43. letih pa lahko ta delež doseže že 90 %.
Mediji občasno poročajo o nosečnostih žensk v petdesetih letih, vendar se pogosto spregleda, da so te nosečnosti lahko posledica uporabe darovanih jajčnih celic. Pri IVF postopkih z darovanimi celicami je uspešnost odvisna od starosti darovalke, ne prejemnice. V Sloveniji se postopki z darovanimi jajčnimi celicami izvajajo zelo redko zaradi majhnega števila darovalk. Običajno so namenjeni ženskam, pri katerih jajčnih celic ni mogoče pridobiti zaradi prezgodnje ovarijske odpovedi ali ko je njihova kakovost zaradi bolezni izjemno slaba. Uporaba darovanih celic ni predvidena, če je slaba kakovost posledica starosti.
Diagnostika in zdravljenje neplodnosti
V primeru težav z zanositvijo si strokovnjaki najprej prizadevajo odkriti in odpraviti vzrok neplodnosti, da bi omogočili naravno zanositev. Če to ni mogoče, sledijo postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki zaobidejo določene fiziološke procese.
Diagnostika vključuje ultrazvočni pregled sredi cikla za ugotavljanje ovulacije, pregled maternice in oceno ovarijske rezerve. V drugi fazi ciklusa se lahko meri tudi nivo progesterona za potrditev ovulacije in oceno hormonske ustreznosti lutealne faze.
Pri moških se opravijo spermiogrami za oceno kakovosti semenske tekočine. Če je izvid pri moškem v redu, se nadaljuje z diagnostiko pri ženski, vključno s pregledom trebušne votline, prehodnosti jajcevodov in prisotnosti endometrioze. Če pa je izvid pri moškem nepravilen, se iščejo vzroki, ki pa jih v mnogih primerih ne najdejo. Če je vzrok povezan z načinom življenja, lahko moškemu nudijo svetovanje za izboljšanje kakovosti semenskega izliva.
Če vsi drugi postopki ne uspejo, ostanejo le postopki zunajtelesne oploditve. Pri mlajših parih z nepojasnjenim vzrokom neplodnosti se lahko poskusi zanositev doseči s postopki inseminacije, pri katerih se spodbuja ovulacija, nato pa se seme vnese v maternično votlino. Običajno se izvedejo trije do štirje postopki inseminacije, pri čemer zanosi okoli 30-40 % žensk. Če tudi ta metoda ni uspešna, se nadaljuje z IVF postopki.
Dr. Reljič poudarja, da pri vsaj polovici parov uspe doseči zanositev brez IVF postopkov, pri drugi polovici pa so ti postopki nujni.
Dejavniki, ki vplivajo na plodnost
Starost je ključni dejavnik pri zanositvi. Pri ženskah se možnosti za zanositev z leti zmanjšujejo. Raziskave kažejo, da imajo ženske v 25. letu starosti približno 15-odstotne možnosti za zanositev v naslednjem mesecu, če so se za to trudile vsaj pol leta. Do 30. leta starosti te možnosti padejo na okoli 13 %, do 35. leta pa na približno 10 %. Po 40. letu starosti se možnosti za naravno zanositev drastično zmanjšajo. Pri 42. letih je delež porodov na postopek IVF okoli 8 %, pri 44. letih pa pade pod 2 %.
Poleg starosti na plodnost vplivajo tudi drugi dejavniki:
- Življenjski slog: Kajenje, prekomerno uživanje alkohola, uživanje drog in nezdravo prehranjevanje negativno vplivajo na plodnost tako pri moških kot pri ženskah. Kajenje pri ženskah pospešuje izgubo jajčec, pri moških pa zmanjšuje število in kakovost spermijev.
- Telesna teža: Prekomerna ali prenizka telesna teža lahko moti menstrualni ciklus in zmanjša možnosti za zanositev.
- Stres: Visoke ravni stresa lahko povzročijo hormonsko neravnovesje, ki moti ovulacijo in splošno plodnost.
- Zdravstvena stanja: Neredni menstrualni cikli, sladkorna bolezen, motnje ščitnice, endometrioza, policistični jajčniki, zamašeni jajcevodi in jemanje določenih zdravil lahko negativno vplivajo na sposobnost zanositve.
- Uporaba določenih izdelkov: Izpiranje vagine, nekateri lubrikanti in izpostavljenost perfluoroalkilnim snovem (PFAS) lahko negativno vplivajo na plodnost.
- Časovni okvir po spontanem splavu: Najnovejše raziskave kažejo, da ponovna zanositev v treh mesecih po spontanem splavu ne poveča tveganja za zaplete, ampak lahko celo poveča možnosti za uspešnejšo nosečnost.
Sekundarna neplodnost
Približno desetina parov se sooča s sekundarno neplodnostjo, kar pomeni, da po prvi uspešni nosečnosti težko zanosijo ponovno. Vzroki so lahko podobni kot pri primarni neplodnosti, vendar se lahko pojavijo tudi novi dejavniki:
- Starost: Oba partnerja sta ob drugi zanositvi praviloma starejša, kar lahko vpliva na plodnost.
- Hormonske spremembe: Ženska je lahko bližje perimenopavzalnemu obdobju, kar pomeni hormonske spremembe in slabše delovanje jajčnikov.
- Zapleti po porodu: Carski rez lahko povzroči brazgotinjenje ali poškodbe reproduktivnih organov.
- Pomanjkanje mikrohranil: Anemija ali pomanjkanje drugih mikrohranil po porodu lahko vplivata na plodnost.
- Čustveni dejavniki: Stres, pomanjkanje spanca in morebitne zamere med partnerjema lahko negativno vplivajo na spolno življenje in plodnost.
Nasveti za pare, ki želijo zanositi
- Posvetujte se s strokovnjakom: Če imate težave z zanositvijo, se čim prej posvetujte z osebnim zdravnikom ali specialistom ginekologije.
- Spremljajte svoj cikel: Razumevanje menstrualnega cikla in določanje plodnih dni je ključno za načrtovanje zanositve.
- Uravnotežena prehrana in zdrav način življenja: Skrbite za zdravo prehrano, telesno aktivnost, izogibajte se kajenju, alkoholu in drogam.
- Upravljanje s stresom: Poiščite načine za obvladovanje stresa, kot so meditacija, joga ali terapevtska pomoč.
- Ohranjajte zdravo telesno težo: Prekomerna ali prenizka telesna teža lahko vpliva na plodnost.
- Bodite potrpežljivi: Pot do zanositve je lahko dolga in zahteva potrpežljivost. Ne obupajte in vztrajajte pri svojih ciljih.
- Razmislite o posvojitvi: Če naravna ali medicinsko asistirana zanositev ni mogoča, je posvojitev čudovita možnost za ustvarjanje družine.
Pot do starševstva je edinstvena za vsak par. Z razumevanjem dejavnikov, ki vplivajo na plodnost, in z uporabo razpoložljivih medicinskih in podpornih virov, lahko pari povečajo svoje možnosti za uresničitev sanj o družini.
tags: #skusajo #zanositi #posvojitev