Polivanje pri dojenčkih je pogost pojav, ki skrbi številne starše, vendar je večinoma povsem normalen del njihovega razvoja. Čeprav se zdi, da dojenček izpljune skoraj celoten obrok, gre v večini primerov le za manjšo količino mleka, ki se vrne iz želodčka v požiralnik. Ključno je razlikovati med polivanjem in bruhanjem, pri čemer bruhanje spremljajo močni krči in je lahko znak resnejše težave.
Razumevanje polivanja
Polivanje, znano tudi kot regurgitacija, je nehoteno vračanje materinega mleka ali hrane iz želodca v požiralnik. Pojavi se običajno kmalu po obroku, pogosto med podiranjem kupčka, ali redkeje med spanjem. Za polivanje je značilno, da želodec brez posebnega napora zavrne vsebino. V nasprotju s tem pa bruhanje vključuje močne krče trebušnih mišic, pri čemer se želodčna vsebina izloči v loku. Bruhanje je redko samostojen pojav in je pogosto simptom drugih težav. Če dojenček po bruhanju kaže znake bolezni, je zmeden, zaspan ali ima povišano telesno temperaturo, je nujen obisk zdravnika.
Vzrok za polivanje se najpogosteje skriva v nerazviti mišici zapiralki na spodnjem delu požiralnika. Ta mišica je pri majhnih otrocih še prešibka, da bi učinkovito preprečevala vračanje hrane nazaj v požiralnik. Poleg tega lahko k polivanju prispevajo še drugi dejavniki, kot so prehitro zaužita prevelika količina hrane, kar pogosto povzroči, da dojenček med hranjenjem požre tudi zrak. Motnje med hranjenjem, kot so moteči dejavniki iz okolice, lahko prav tako privedejo do požiranja večjih količin zraka. Občutljivost na določeno hrano, bodisi v prehrani doječe mamice ali v nadomestnem mleku, lahko prav tako pripomore k pogostejšemu polivanju.
Čeprav je polivanje lahko nadležno, predvsem zaradi pogostega preoblačenja in pranja, pri večini zdravih dojenčkov ne predstavlja resnega zdravstvenega problema. Če dojenček kljub polivanju normalno pridobiva na teži, redno kaka in ima dober apetit, ni razloga za pretirano skrb. Večina dojenčkov poliva okoli četrtega meseca starosti, pojav pa se običajno umiri okoli šestega meseca ali do dopolnjenega prvega leta starosti, ko se prebavila razvijejo in otrok več časa preživi v sedečem položaju.
Položaji za dojenje pri polivanju in napenjanju
Ko gre za dojenje dojenčkov, ki polivajo ali jih napenja, je ključnega pomena izbira ustreznega položaja. Pri dojenčkih z refluksom je najbolj priporočljivo dojenje v napol-pokončnem položaju. Ta položaj omogoča, da gravitacija pripomore k prebavi in zmanjša možnost vračanja mleka nazaj v požiralnik. Priporočljivi so položaji, kjer dojenček ne leži popolnoma na hrbtu. Če se dojenček zaradi refluksa upira dojenju, lahko poskusite dojiti v stoje ali med hojo. Nežni gibi med hojo lahko pomirijo dojenčka in ga spodbudijo k hranjenju.
Pomembno je tudi, da dojenčka 15-20 minut po dojenju držimo v pokončnem položaju, da se mleko ustali v želodčku. Izogibati se je treba sedežem ali ležalnikom, v katerih je otrok naslonjen nazaj pod kotom 45°, saj ti položaji lahko poslabšajo težave z refluksom.
Poze, ki pomagajo pri dojenčkih z refluksom, so priporočljive tudi pri dojenju dojenčkov, ki jih napenja. Ko mleko pri dojenju v napol-sedečih in pokončnih položajih ne teče neposredno navzdol v dojenčkova usteca, ima otrok boljši nadzor nad dotokom mleka. To pomaga pri preprečevanju požiranja odvečnega zraka, ki je pogost vzrok napenjanja.
Prehlad in zamašen nosek lahko močno otežita uspešno dojenje. V teh primerih je prav tako priporočljivo dojenje v pokončnem ali pol-pokončnem položaju (v katerem je otrok naslonjen naprej). Ko imamo zamašen nos, ležeči položaj vse skupaj le še poslabša, saj otežuje dihanje in požiranje.
Če ima mamica veliko mleka, se lahko zgodi, da se dojenčkov želodček napolni prehitro, kar lahko povzroči napenjanje in "polivanje" mleka. Pri tej težavi si lahko pomagamo s pozo, kjer dojenček leži na napol-sedeči mamici na trebuhu. Ta položaj omogoča boljši nadzor nad dotokom mleka in pomaga pri prebavi.
Če ima dojenček težave s sesanjem, je priporočljivo preizkusiti več različnih poz, dokler ne boste našli položaja, ki vam najbolj ustreza. Priporočljivi so položaji, kjer mamica lahko dojenčka dobro vidi in opazuje, kaj se dogaja med sesanjem. Veliko mamic tudi ugotavlja, da se obnese dojenje, ko se z dojenčkom dotikata koža na kožo, saj to lahko pomirja dojenčka in spodbuja boljše sesanje.
Če dojenček ne preneha sesati sam, mu lahko pomagamo tako, da nežno zdrsimo s prstom v kotiček ustec - dojenček bo tako odprl usta in prenehal s sesanjem.
Prilagajanje dojenja
Ni točno določenega časa, ki bi pomenil standarden čas dojenja. Dojenčka opazujemo in vzorci sesanja in požiranja nam bodo nakazali, da se dojenček še zmeraj doji in sprejema mleko. Ko se ti aktivni vzorci prenehajo, lahko zamenjamo stran. Večina dojenčkov bo potrebovala dojenje na obeh dojkah, da bodo dobili dovolj mleka.
Veliko žensk ima hitrejši dotok mleka na eni dojki, zato se lahko zgodi, da bo imel dojenček raje le to dojko. V večini primerov to ne predstavlja težav. Če pa dojenček začne zavračati drugo dojko, mora mamica z ročnim iztiskom ali črpanjem poskrbeti za dotok mleka tudi iz druge dojke. Poleg tega mora z nežnimi pristopi poskusiti dojenčka pripraviti na dojenje tudi na drugi dojki.
Dojenje ni zmeraj enostavno. Pogosto bo potreben čas, da se bosta mamica in dojenček privadila na dojenje, na poti pa ju lahko spremlja veliko težav. V takih primerih je pomembno, da si mamica vzame čas zase, poišče podporo pri partnerju, družini ali prijateljih ter se po potrebi posvetuje s strokovnjaki za dojenje.
Nasveti za zmanjšanje polivanja
- Hranjenje naj bo počasnejše: Če se vam zdi, da dojenček nestrpno golta, ker vaše mleko brizga, si najprej iztisnite nekaj mleka sami, dojenčka pa pristavite šele, ko je prvi naval mimo. Tudi vi se pri dojenju umirjajte.
- Večkrat podirajte kupček: Med hranjenjem dojenčka večkrat dvignite in mu večkrat podrite kupček. Običajno to storimo po dojenju na vsaki dojki, vi pa lahko to storite že vmes, celo dvakrat.
- Manjši obroki: Dojenček naj je bolj pogosto, zato pa manjše obroke.
- Različni položaji: Poskusite med dojenjem zamenjati več položajev.
- Mirne igre: Z dojenčkom se ne igrajte divjih iger. Če ga boste umirjali, bo polivanja manj.
Ko je potrebna zdravniška pomoč
Čeprav je polivanje pogosto normalen pojav, je pomembno biti pozoren na določene znake, ki lahko kažejo na gastroezofagealno refluksno bolezen (GERB) ali druge zdravstvene težave. K zdravniku se odpravite, če opazite naslednje:
- Izguba telesne teže dojenčka.
- Nenavadno gibanje vratu in brade, zvijanje hrbta.
- Težave pri požiranju.
- Zavračanje hrane ali izguba apetita.
- Bruhanje, ki je močno in ga spremljajo drugi simptomi bolezni (vročina, driska, zaspanost, razdraženost).
- Če dojenček kljub polivanju ne pridobiva dovolj na teži.
Zdravnik bo otroka pregledal, ocenil njegovo stanje in predlagal ustrezno zdravljenje ali dodatne preiskave. V primeru intolerance na kravje mleko ali druge alergije na hrano, lahko zdravnik predlaga spremembe v prehrani mamice ali uporabo posebnega nadomestnega mleka.
Pomembno je, da starši sledijo svojemu instinktu in se v primeru dvomov ali skrbi vedno posvetujejo s pediatrom. S pravilnim pristopom in razumevanjem lahko večino težav s polivanjem pri dojenčkih uspešno obvladamo.