Čeprav je dojenje najnaravnejši in tudi najstarejši način hranjenja otroka, ki ga najdemo tudi pri živalih - sesalcih, se doječe mame pri dojenju pogosto spoprijemajo s težavami. Dojenje vedno ne poteka samo po sebi. Vsak doječi par je individuum in potrebuje nekaj časa, da se spoznata, navadita in najdeta svojo pot dojenja. Mati in dojenček morata na začetku usvojiti določene spretnosti, potem pa je dojenje preprosto in priročno. Za doječo mater predstavlja neprecenljivo izkušnjo.
Kaj pomeni uspešno dojenje?
Uspešno dojenje v znanstveni literaturi ni natančno opredeljeno. Najpogosteje pa se ob tem pojavljajo termini, kot so: kako držati dojenčka med dojenjem, kako ponuditi dojko, kako sesati in prenos mleka med materjo in otrokom. Strokovnjaki s področja dojenja štejejo kot uspešno dojenje pogosto in pravilno pristavljanje, da je dojenček po podoju miren, mati pa ne čuti bolečine in neudobja v prsih. Pomembni znaki uspešnega dojenja vključujejo tudi, da ima dojenček vsaj 6 mokrih pleničk dnevno in redno odvaja blato, doseganje mejnikov v telesni masi, zadovoljstvo dojenčka ter dojenje na otrokovo željo in potrebo, torej vsaj 8 do 12-krat dnevno.
Kdo ponuja podporo doječim materam?
Prve, ki doječi materi pomagajo pri razreševanju težav, so medicinske sestre in babice v porodnišnici. Po odpustu pa so na voljo patronažne sestre, občasno pediatrinje in svetovalke za dojenje, ki jih najdemo tudi v lekarnah. Mamica in dojenček, še posebej na začetku, potrebujeta veliko potrpežljivosti, podpore in individualnega pristopa v času dojenja. Za to, da se matere odločijo za dojenje in z njim tudi nadaljujejo, se potrebuje veliko spretnosti v procesu poučevanja in spodbujanja k dojenju. Ko mati poišče pomoč glede dojenja, se neštetokrat izkaže, da pravzaprav ne potrebuje strokovnega nasveta. Velikokrat od zdravstvenega osebja pričakuje le, da ji prisluhne, jo pomiri, potolaži in spodbudi. Čeprav je dojenje nekaj naravnega, je hkrati tudi priučena veščina, ki potrebuje svoj čas, da postane spontana. Pojavljajo se trenutki stiske, krivde in razočaranja pri materah, ki so prenehale dojiti pred priporočenim obdobjem.
Kako se dojiti | wikiHow vpraša svetovalko za dojenje
Težave, s katerimi se najpogosteje srečujejo doječe matere
Kljub številnim prednostim dojenja, se nekatere matere srečujejo z izzivi, ki lahko ogrozijo uspešnost dojenja. Pomembno je prepoznati te težave in poiskati ustrezne rešitve, da se ohrani pozitivna izkušnja dojenja.
Neučinkovito sesanje
Neučinkovito sesanje je običajno povezano z nekim vzrokom. Lahko je posledica poroda, uživanja določenih zdravil ali zdravstvenih težav otroka. Otrok je lahko zelo zaspan ali pa utrujen in ne zmore daljšega sesanja. Lahko ima tudi težave s pristavljanjem. Za uspešno razrešitev težave je treba ugotoviti vzrok. Z odpravo tega vzroka in z določenimi vajami lahko kmalu dosežemo izboljšanje stanja.
Priraščen jeziček
Neučinkovito sesanje je lahko tudi posledica priraščenega jezička. Priraščen jeziček otroku onemogoča, da ga v celoti iztegne, in omejuje normalno gibanje jezika. V številnih primerih je to razlog za poškodovane bradavice, neučinkovito sesanje na dojki in slabše napredovanje na telesni masi. V primeru suma na priraščen jeziček se svetuje obisk pri pediatru.
Boleče bradavice in zamašeni mlečni vodi
Pravilno dojenje ne sme boleti. Pri občutljivejših dojkah se lahko najprej pojavi občutek nelagodja, ki pa naj bi izzvenel, ko se doječi par navadi. Če se pri dojenju pojavlja bolečina v bradavicah, to pomeni, da dojenček ni pravilno pristavljen, da imajo bradavice glivično okužbo ali zamašen mlečni vod. Posledica nepravilnega pristavljanja so pogosto tudi ragade.
V primeru bolečih bradavic je priporočljivo, da strokovnjak za dojenje pregleda način pristavljanja dojenčka in ga, če je treba, popravi. Ragade so izredno boleče, zato je priporočljivo, da se pospešuje celjenje, na primer z oblogami ali mazili, ki vplivajo na celjenje rane. Glivično okužbo bradavice je treba zdraviti s protiglivičnimi zdravili. Pregledati je treba tudi otrokova usta in ugotoviti, ali je v njih prisotna glivična okužba - soor.
Proti zamašenim mlečnim vodom uspešno pomaga pogosto pristavljanje in praznjenje dojk, tople obloge pred podojem in hladne obloge po podoju ter masaža dojk. Pomembno je, da doječa mati ve, da se težave pri dojenju pojavljajo, da je dojenje spretnost, ki se je je treba naučiti, in da se večina težav lahko reši. Po nasvet se lahko obrne na zdravstvene delavce. Najbolj izobražene na tem področju so svetovalke za dojenje.
Osebne izkušnje in drugačni pogledi na dojenje
Forumsko razpravljanje o dojenju pogosto razkrije širok spekter osebnih izkušenj, ki ponazarjajo, da ni enega samega "pravilnega" načina dojenja. Nekatere matere poudarjajo prednosti dojenja, medtem ko druge izpostavljajo njegove slabosti, s katerimi so se soočile.
Ena od mam deli svojo izkušnjo, ko je zaradi prednosti dojenja mlajšo hčerko dojila 5 mesecev, starejšo pa bi prav tako, če je ne bi preprečila bolezen. Izpostavlja, da bi ji poznavanje slabosti dojenja pomagalo pri pripravi nanje. Med glavnimi težavami navaja:
- Privezane ste na otroka: Nenehna prisotnost ob otroku, ki lahko ovira udeležbo pri dejavnostih, kot so aerobika ali posli, kar je vplivalo tudi na njeno samostojno podjetniško dejavnost.
- Kronična utrujenost: Pogostejše hranjenje otroka po dojenju v primerjavi s hranjenjem po steklenički, tako podnevi kot ponoči, pri čemer je bila večinoma edina oseba, ki je skrbela za otroka.
- Dojenje v javnosti: Kljub temu, da je dojenje nekaj naravnega, v družbi še vedno ni povsem sprejeto, kar zahteva dodatno energijo za soočanje z začudenimi pogledi in lahko ovira poslovne sestanke.
- Ponudba in povpraševanje: Nestabilnost v količini mleka, ki se ne prilagaja otrokovim potrebam "na gumb", kar vodi do obdobij pomanjkanja mleka ali pa do prekomernega pritoka mleka, ki povzroča boleče in vnete bradavice.
- Kalorije: Kljub tvorbi mleka, povečan apetit in potrebe po hrani preprečujejo hujšanje, zahtevajo pa skrbno uravnoteženo prehrano.
- Dojenčkovi krči: Izpostavlja težave z dojenčkovimi krči, ki povzročajo bolečino otroku.
- Vloga očeta: Pri prvi hčerki, ki je bila hranjena po steklenički, je oče sodeloval pri hranjenju, medtem ko pri mlajši hčerki, ki je bila dojena, ni bilo tako, saj otrok želi samo mamo.
Na to mnenje se odzove druga mama, ki sicer podpira uporabo stekleničke za vsak primer, a je oba svoja sinova dojila. Ne strinja se z vsemi izjavami in poudarja:
- Privezane ste na otroka: Trdi, da je na otroka "privezana" le toliko, kolikor to dopušča sama, in da si lahko še vedno kroji življenje, če uporablja črpalko za mleko.
- Kronična utrujenost: Priznava, da je utrujenost prisotna, vendar trdi, da mož lahko pomaga pri menjavah ponoči z načrpanim mlekom.
- Dojenje v javnosti: Sama ni imela težav z dojenjem na plaži, igrišču ali v trgovini, saj jo je mož pri tem podpiral.
- Kalorije: Njene izkušnje so drugačne, saj je kljub dojenju in "jedla kot termit" ohranjala normalno težo.
- Dojenčkovi krči: Predlaga uporabo kamiličnega in janeževega čaja, ki naj bi delovala čudežno.
- Očka: Tudi pri njej je očka sodeloval pri hranjenju, čeprav sta se otroka dojila.
Poudarja, da je živela tako, kot ji paše, in da otrok "zasužnji" le do te mere, kolikor to izbere sama.
Tretja mama pa izpostavi negativne izkušnje v porodnišnici, kjer naj bi matere, ki ne morejo ali jim dojenje takoj ne steče, obravnavali kot "zločinke". Kritizira forsiranje dojenja in uporabo dude, ki naj bi bila tabu, čeprav so sestre pozabile odstraniti dudo pred pripeljanjem otroka na opazovanje. Poudarja, da se vsaka mati odloči po svoje in da nihče nima pravice obsojati. Sama je poskusila dojiti, a je bil otrok po enournem pristavljanju še vedno lačen. Največja težava je bila, da ni vedela, koliko je otrok pojedel. Ko se je otrok začel dojiti na 10 minut in ob tem tuliti, je vedela, da je konec. Po posvetu s patronažno sestro so uvedli dodatek, kasneje pa le še stekleničko. Poudarja, da to ne pomeni, da svojega otroka ne mara enako kot tiste, ki dojijo.
Nekaj mamic deli še dodatna opažanja o prednostih hranjenja po steklenički:
- Mobilnost: Možnost odhoda na potep z otrokom, saj je hrana vedno s seboj in otrok ne bo lačen.
- Nočni počitek: Možnost prespanih noči, kar je pri dojenju pogosto težko dosegljivo.
- Ščipanje: Pri dojenih otrocih naj bi bilo več "ščipanja" (bolečin).
- Inteligentni razvoj: Trditev, da so dojeni otroci več budni in se z njimi več ukvarjajo, kar naj bi vodilo k boljšemu inteligentnemu razvoju (to trditev ena od mamic izzove kot "dreznitev v sršenje gnezdo").
- Prisrčno crtanje: Poudarek na vseh neizmerno prisrčnih cartanjih, ki jih omogoča hranjenje po steklenički.
- Cena: Dojenje nič ne stane, medtem ko je nadomestno mleko drago.
Na koncu pa vse mamice dodajajo, da je vsak otrok drugačen in da je to le kapljica v morje prednosti, ki jih prinaša dojenje.
Nasveti za lajšanje težav pri dojenju
Kljub naravnosti dojenja, se lahko pojavijo različne težave, ki zahtevajo potrpežljivost, vztrajnost in mirne živce, da mama in otrok usvojita svoj ritem in osnove dojenja.
Težave z bradavicami
- Udrte bradavice: Če se bradavice ob draženju obrnejo navznoter, namesto da bi se izbočile navzven, lahko vztrajnost pri dojenju in sesanje otroka pripomoreta k temu, da se bradavici obrneta navzven. V nekaterih primerih pomaga tudi položaj otroka pri dojenju ali stimulacija bradavice neposredno pred dojenjem. Oblikovanje dojke s prsti pred dojenjem lahko prav tako pripomore k izbočitvi bradavice. V skrajnih primerih lahko pomagajo nastavki za dojenje.
- Vnete bradavice: Simptomi vključujejo pordelo, sijočo in oteklo bradavico, pri čemer je sesanje izjemno boleče. Najpogostejši vzrok je napačno pristavljanje otroka k prsim. Pomembno je, da otrok široko odpre usta, iztegne jezik in zagrabi vso bradavico ter velik del kolobarja globoko v svoja usta. Po dotiku bradavice mora dojenček pravilno zagrabiti. Po dojenju si bradavice lahko namažete s svojim mlekom ali s posebnim mazilom, ki omogoča celjenje in ga pred dojenjem ni treba odstraniti. Uporabite lahko tudi obloge iz hidrofilne polimerne membrane ali blazinice s hidrogelom.
Težave z dojkami
- Napete dojke (mastitis): Če postanejo dojke trde, boleče, tople, sijoče in napete, kar lahko spremlja zmerno povišana telesna temperatura, je pomembno zmehčati dojke. Pomagajo tople obloge pred podojem, tuširanje z vročo vodo in masaža. Če ima otrok težave pri pristavljanju, si lahko izbrizgate nekaj mleka, da se zmehča prsni kolobar. Otrok naj najprej dobro izprazni eno dojko, preden ga prestavite na drugo. Ne omejujte časa podoja. Če otrok dojke ne izprazni dobro, si preostalo mleko izbrizgajte. Po dojenju lahko položite hladne obloge.
- Zamašeni mlečni vodi: Če se pojavi omejena zatrdlina v dojki, ki je boleča in topla na dotik, je lahko vzrok zamašitev mlečnega voda. Pomagajo tople obloge, masaža, pogosto dojenje in izbrizgavanje mleka. Pomembno je, da se dojki redno praznita.
Pomanjkanje mleka
Čeprav se marsikatera mamica sooča s strahom pred pomanjkanjem mleka, je pomembno vedeti, da je to pogosto začasno in rešljivo. Ključni ukrepi vključujejo:
- Počitek: Dovolj spanja in omejevanje hišnih opravil.
- Hidracija: Piti je treba dovolj tekočine, predvsem vode. Nekatere mamice prisegajo na čaj za dojenje ali pa na semena (lanena, sezamova).
- Pogosto dojenje: Redno pristavljanje otroka k dojki, ne glede na to, ali kaže znake lakote ali ne, je ključno za spodbujanje laktacije.
Če se kljub tem ukrepom težave nadaljujejo, je priporočljivo poiskati strokovno pomoč pri svetovalki za dojenje ali drugem zdravstvenem delavcu.
Skrb za dojenčka in materino mleko
Materino mleko je najprimernejša hrana za novorojenčka zaradi številnih razlogov, čeprav njegove sestave še nismo v celoti pojasnili. Nadomestna mleka se poskušajo približati materinemu mleku, vendar dojenje ostaja zlati standard. V primerih, ko dojenje ni možno, priporočamo ročno izbrizgavanje ali izbrizgavanje s pomočjo črpalk.
Izbrizgavanje in shranjevanje materinega mleka
Če ste si mleko že poskusili iztisniti in ga ni bilo veliko, to še ne pomeni, da ga nimate dovolj. Občutek ob črpanju se razlikuje od občutka, ko vaš dojenček sesa, zato je potrebna vaja. Za zagotavljanje varnosti mleka je pomembno ustrezno shranjevanje:
- Higienski ukrepi: Pred iztiskanjem si umijte roke in očistite pripomočke.
- Posodice: Shranjujte v manjših posodicah (60-120 ml) z označenim datumom in časom iztiskanja.
- Rok uporabe: Pri sobni temperaturi v zaprti posodi do 6 ur, v hladilniku (4 °C) 3-5 dni, v zamrzovalniku (-18 °C) do 3 mesece.
Segrevanje materinega mleka
Iztisnjeno mleko je treba pred uporabo ustrezno segreti na telesno temperaturo (37 °C). Preverite s kapljico na zapestju. Ne segrevajte ga nad 40 °C, saj se uničijo hranilne snovi. Najboljši način je segrevanje v topli vodi ali s posebnim grelnikom. Segrevanje v mikrovalovni pečici ni priporočljivo.
Uvajanje goste hrane
Najboljši čas za uvajanje dopolnilne prehrane k dojenju je po dopolnjenem 4. mesecu starosti. Pred tem časom se uvajanje odsvetuje, ker dojenčkova prebavila še niso dovolj dozorela. Pomembno je, da se otrok navadi na drugačne okuse, gostoto in teksturo hrane. Živila uvajajte v tedenskih presledkih.
Splošni napotki za uvajanje živil:
- Žita z glutenom: Najbolje uvesti med 4. in 6. mesecem, hkrati z dojenjem, da se zmanjša možnost za razvoj celiakije.
- Jajca, ribe, morski sadeži: Uvajajte postopoma po 6. mesecu starosti.
- Sladkor, sol, med: Izogibajte se jim do 1. leta starosti otroka.
- Kravje mleko: Kot samostojen napitek po 1. letu starosti, majhne količine že prej za pripravo kašic.
Pri uvajanju goste hrane bodite potrpežljivi in vztrajni. Če otrok odklanja določeno hrano, mu jo ponudite večkrat. Uporabljajte sveža sezonska živila, izogibajte se dodajanju soli, sladkorja in močnejših začimb. Pri uvajanju bodite pozorni na morebitne alergije.
Prehod na gosto hrano in prebavne težave
Spremembe v načinu prehrane lahko povzročijo spremembe v odvajanju blata. V primeru zaprtja spodbujajte otroka k gibanju, masirajte ga po trebuščku, poskrbite za dovolj tekočine in ponudite sadje ter zelenjavo. V primeru vztrajnih težav se posvetujte z zdravnikom.
Alergije pri dojenčkih
Alergije na hrano se pri dojenčkih pojavljajo razmeroma pogosto, najpogostejši alergeni pa so kravje mleko, jajca, soja in arašidi. Znaki alergije se lahko kažejo kot kožni izpuščaji, nepridobivanje na telesni teži, prebavne težave ali bruhanje. Ob sumu na alergijo je priporočljiv obisk pri pediatru alergologu.
Skriti alergeni
Pri nakupovanju živil bodite pozorni na sestavine, saj se mleko pogosto dodaja v industrijsko pripravljeno hrano kot "skriti alergen". Preverite etikete za označbe, kot so laktoza, kazein ali sirotka.
Povišana telesna temperatura pri dojenčku
Povišana telesna temperatura je obrambni odziv organizma in sama po sebi ni nevarna. Običajno je pokazatelj, da se telo bori proti okužbi. Pomembno je spremljati višino temperature, trajanje in druge bolezenske znake. Vročino je najbolje meriti pod pazduho ali v ušesu. V primeru dvoma ali vztrajne vročine se posvetujte z zdravnikom.
Vnetje dojk (Mastitis)
Mastitis je vnetje mlečnih žlez, ki ga spremljajo bolečina, rdečica, oteklina in lahko tudi povišana telesna temperatura. Ključno pri zdravljenju je nadaljevanje dojenja, uporaba toplih obkladkov pred dojenjem in hladnih po dojenju ter masaža. V hujših primerih je potreben obisk zdravnika, ki lahko predpiše antibiotike. Preventiva vključuje dovolj počitka, hidracijo, redno praznjenje dojk in pravilno tehniko dojenja.
Pomembno je poudariti, da so težave pri dojenju pogoste, vendar večinoma rešljive s strokovno pomočjo in podporo. Vsaka mama in vsak dojenček sta edinstvena, zato je ključnega pomena najti pristop, ki najbolje ustreza njunim potrebam.