Nosečnost je poseben čas v življenju vsake ženske, ki s seboj prinaša številne spremembe, tako telesne kot čustvene. Hkrati pa je to obdobje, ko je skrb za zdravje še toliko bolj poudarjena, saj je vsaka odločitev, povezana s prehrano ali uporabo določenih snovi, ključna za zdrav razvoj rastočega bitja v maternici. Medtem ko se pozornost pogosto usmerja na osnovna živila, se marsikdo sprašuje o varnosti in primernosti uporabe začimb med nosečnostjo. Ta članek ponuja poglobljen vpogled v svet začimb v času nosečnosti, od priporočljivih do tistih, ki se jim je bolje izogniti, vse z namenom zagotavljanja čim bolj varne in zdrave poti skozi to čudovito obdobje.
Raznolika in uravnotežena prehrana v nosečnosti: Temelj zdravja
Prehrana nosečnice mora biti raznolika in uravnotežena, bogata z beljakovinami, minerali in vitamini. Nosečnost od telesa zahteva veliko, zato je pomembno, da se zavedate, kaj med nosečnostjo jeste. Hrana mora biti namreč kakovostna, da boste z njeno pomočjo v telo vnesli vse potrebne hranilne snovi za razvoj otroka in vaše zdravje ter dobro počutje. Obstaja nekaj živil, ki so zaradi svojih vsebnosti vitaminov in mineralov izjemno priporočljiva v obdobju nosečnosti.
V nosečnosti pozornost še posebej posvetite zdravi in raznoliki prehrani. Vsa hranila, zaužita med nosečnostjo, se najprej porabijo za materine potrebe in šele nato za potrebe ploda, kar pa ne pomeni, da njihovo pomanjkanje ne pušča posledic. Zato je ključnega pomena, da nosečnost razumemo kot obdobje, ko moramo telesu dodati več tako v energijskem kot tudi v hranilnem smislu. V nosečnosti se telo znajde pred povsem novimi zahtevami, saj mora hkrati skrbeti za zdravje mamice in optimalen razvoj otroka. Potrebe po določenih vitaminih in mineralih se izrazito povečajo. Ne gre le za to, da telo potrebuje več hrane, temveč predvsem bolj kakovostno hrano. Teoretično bi lahko vse potrebne hranilne snovi dobili s popolnoma uravnoteženo prehrano, v praksi pa je to izjemno težko doseči. Kakovost hrane se je spremenila, življenjski slog je hiter, prebavne sposobnosti pa niso vedno optimalne. Zato imajo nosečnice kljub zdravi prehrani pogosto pomanjkanje železa ali vitamina D. Čeprav se je s trebuščkom naporno gibati, tudi telesna dejavnost pospeši prebavo in posledično preprečuje zaprtje. Posvetujte se s svojim izbranim zdravnikom, ki vam bo znal svetovati primerno vadbo za vaše stanje in izboljšanje počutja. Nekaj lahko postorite tudi z doslednim izvajanjem vaj za mišice medeničnega dna, ki pospešijo pretok krvi in ojačajo mišice.
Mlečni izdelki: Bogat vir kalcija in beljakovin
Jogurt, pinjenec, skuta ali sir so odlična ideja, če želite v svoje telo vnesti dovolj beljakovin. Vsebujejo pa tudi maščobe, mlečni sladkor, vitamine (B12, A, D) in minerale. So odličen vir kalcija, ki gradi kosti. Iz mleka se kalcij namreč dobro izkorišča. Zaradi oblikovanja okostja in zob zarodka je treba med nosečnostjo zaužiti večje količine kalcija, zato je super, če si v nosečnosti vsakodnevno privoščite kakšen mlečni izdelek ali spijete kozarec mleka. Zlasti grški jogurt vsebuje več kalcija kot večina drugih mlečnih izdelkov in je še posebej koristen. Nekatere vrste jogurtov vsebujejo tudi probiotične bakterije, ki podpirajo zdravje prebavil.
Mleko in mlečni izdelki spadajo med osnovna živila v naši prehrani. Kalcij je pomemben pri gradnji kosti, ohranjanju kostne gostote, pravilnem delovanju mišic, strjevanju krvi, prevajanju živčnih signalov, normalnem sproščanju energije pri presnovi in delovanju prebavnih encimov, specializaciji celic … Pravzaprav naj bi z uživanjem mleka in mlečnih pokrili kar med 45 in 70 odstotkov dnevnega vnosa kalcija. En deciliter mleka, ali 15 dag trdega sira, ali 30 dag mehkega sira vsebuje približno 120 mg kalcija. Potrebe po kalciju se med nosečnostjo sicer ne povečajo, a ga z običajno prehrano že tako izredno težko zaužijemo dovolj. Priporočljivo je, da nosečnice dnevno popijejo vsaj pol litra mleka in en ali dva lončka jogurta oziroma ustrezno količino sira.
V Lazah pri Logatcu deluje prva ekološka mlekarna v Sloveniji. Družinska mlekarna Krepko je s pridelavo tradicionalnega kefirja iz pravih kefirjevih zrn pričela že leta 1992. Mlekarna Krepko je edina mlekarna v EU, ki kefir pripravlja po tradicionalnem postopku. Bio maslo 1. vrste je izdelano iz pasterizirane bio smetane, ki je posneta iz slovenskega ekološkega in nehomogeniziranega mleka. Dodana mu je kefirjeva kultura, kar mu daje edinstven okus. Je izrazito rumene barve. Bio mleko vsebuje 87,5 odstotka vode in 12,5 odstotka suhe snovi, v kateri so mlečne maščobe, beljakovine, mlečni sladkor in minerali kalcij, fosfor in kalij, ter vitamini A, D, E, K in vitamini B kompleksa. Zelo pomembni so za uravnoteženo telesno rast, razvoj in delovanje, zdrave in močne kosti, krepitev odpornosti, zmanjševanje utrujenosti, ohranjanje dobrega vida in zagotavljanje zadostne energije itd. Bio jogurt Krepki suhec, z 3,2 % mlečne maščobe je pripravljen iz slovenskega ekološkega, pasteriziranega, posnetega in nehomogeniziranega mleka. Nastane, ko mleko s pomočjo jogurtove kulture, fermentira v jogurt. Vsebuje tradicionalni kefir, kar mu podari osvežilen okus. Bio kislo mleko je izdelano iz slovenskega ekološkega, pasteriziranega in nehomogeniziranega mleka, poleg mezofilnih kultur mu je dodan še tradicionalni kefir Krepko. Bio skuta je narejena iz slovenskega ekološkega, pasteriziranega in nehomogeniziranega mleka. Prepoznate jo po beli do rumeni barvi, je značilno rahlo grudičasta in je rahlo kislega in polnega okusa z aromatičnim vonjem. Bio pinjenec nastane pri procesu priprave masla iz smetane. Vsebuje zelo malo maščob, veliko lecitina, vitamine A, C, D, E, K ter kalcij, magnezij in kalij. Pinjenec je hranilni napitek prijetnega in osvežujočega okusa, je biološko visoko vredno živilo. Dobrodošel je, če vas pesti utrujenost. Bio sir Krpan je poltrdi sir, ki je izdelan iz slovenskega ekološkega, pasteriziranega in nehomogeniziranega mleka. Bio sirotka je stranski produkt, ki nastane pri predelavi mleka v sir. Je odlična pijača, ki rehidrira in organizmu zagotovi potrebne beljakovine. Kefirji Krepko so pripravljeni iz pravih kefirjevih zrn in po postopku, ki ga poznajo kavkaška ljudstva že tisočletja. Imajo penasto, šampanjcu podobno strukturo in vsebujejo več kot 30 probiotičnih kultur. Kefirje odlikujejo pozitivni učinki na zdravje, in sicer pomagajo uravnavati delovanje ledvic, jeter in živčnega sistem, izboljšajo prebavo, oljašajo vnos kalcija, zvišajo odpornost, imajo antimikrobni učinek, preprečujejo okužbe, izboljšajo odziv organizma na zdravila, imajo antioksidacijske lastnosti, ki zavirajo procese staranja in skleroye in znižujejo raven holesterola. V kefirju je prava zakladnica v maščobi topnih vitaminov (A, D, E, K), vitaminov B-kompleksa in mineralov (kalcija, magnezija in fosforja).
Nemastno meso, piščančje meso in ribe: Viri esencialnih hranil
Nemastno meso, piščančje meso in ribe (predvsem losos) sodijo med dober vir beljakovin, potrebnih za graditev in funkcijo celic. Poleg tega vsebujejo vitamine in minerale. Dobro je vedeti, da se železo iz mesa zelo dobro izkorišča. Tudi ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin. Losos je obogaten z maščobnimi kislinami omega 3, ki so izjemnega pomena za zdravje.
"Zelo veliko je odvisno od tega, ali je okolje, v katerem je zrasla riba, zdravo in ali je riba majhna ali velika, torej ali je na začetku ali koncu prehranjevalne verige. Riba naj bo sveža iz morja, reke ali jezera, za katerega vemo, da ni onesnaženo. Zaradi nizke vsebnosti živega srebra so posebej zdrave sardele, maslenke, somi, polenovke, lososi, pa tudi raki in lignji," je za naš portal povedala prehranska svetovalka Mojca Cepuš.
Losos je riba, ki jo je priporočljivo uživati v nosečnosti. Potrebe po beljakovinah se med nosečnostjo povečajo. Po priporočilih Svetovne Zdravstvene organizacije naj bi se povečal vnos v prvem trimesečju za dodatnih 0,7 g dnevno, v drugem za 0,9 g dnevno, v tretjem pa za 31,2 g dnevno. Dnevno naj bi potemtakem zaužili od 1,2 do 1,5 g beljakovin na kg telesne teže dnevno, vendar je to odvisno od tega, kako aktivna je nosečnica. Pri tistih, ki se športno udejstvujejo, se potreba po beljakovinah poveča.
Stročnice: Vlaknine, folna kislina in železo
Leča, grah, fižol, čičerika, soja in arašidi so stročnice, ki so odličen rastlinski vir prehranskih vlaknin, beljakovin, železa, folne kisline in kalcija - vsi našteti so ključni za zdravo nosečnost. Folna kislina, ki je eden izmed vitaminov skupine B, in sicer B9, je zelo pomembna za zdravje matere in zarodka, še posebej v prvem trimesečju. Ena skodelica leče, čičerike ali črnega fižola lahko zagotovi 65-90 odstotkov priporočenega dnevnega odmerka folne kisline.
Pomembne so tudi vlaknine, ki preprečujejo oziroma lajšajo zaprtost, ki se pogosto pojavlja v nosečnosti zaradi hormonskih sprememb. Poveča se tudi potreba po beljakovinah, ki naj bi bile tako živalskega (meso, mleko, mlečni izdelki, jajca, ribe), kot tudi rastlinskega izvora (polnozrnata žita, stročnice).
Sladki krompir: Vir betakarotena in vlaknin
Sladki krompir je odličen vir betakarotena, rastlinske snovi, ki se v telesu spremeni v vitamin A. Poleg tega vsebuje tudi veliko prehranskih vlaknin, ki dajejo občutek sitosti, zmanjšujejo drastične spremembe ravni krvnega sladkorja ter koristijo zdravju prebavil in gibljivosti.
Vitamin A je zelo pomemben vitamin za normalno rast, razvoj celic in tkiv, obrambni sistem, delovanje vida, presnovo železa, graditev in delovanje kože in sluznic. Potrebe po vitaminu A se med nosečnostjo povečajo, predvsem v drugem in tretjem trimesečju. Priporočeni dnevni vnos vitamina A za nosečnico je 1100 μg.
Jajca: Hranilna elektrarna
Jajca so ultimativno zdravo živilo, saj je v njih mogoče najti malce skoraj vsake izmed hranilnih snovi, ki jih telo nujno potrebuje. Eno veliko jajce je sestavljeno predvsem iz visokokakovostnih beljakovin in maščob, vsebuje pa tudi mnoge vitamine in minerale. Je tudi odličen vir holina - ta pa je ključen za mnoge procese, ki se odvijajo v telesu, med drugim za zdrav razvoj možganov.
Solata in brokoli: Vitamin C, folna kislina in antioksidanti
Solate vseh vrst, pri katerih imajo mlade rastline manj koristnih snovi in manj celuloze, so zelo zaželene. Najprimernejše vrste solat so glavnata poletna solata, radič vseh vrst, rukola, motovilec, zelena endivija (nedozorela, svetla, ima veliko celuloze). Z listnato zelenjavo lahko organizem povsem oskrbimo s folno kislino, ki je med nosečnostjo nujna. Brokoli in vrste temne listnate zelenjave, kot sta kodrolistni ohrovt in špinača, vsebujejo mnogo za nosečnice pomembnih hranil, med drugim prehranske vlaknine, vitamine A, C in K, kalcij, železo, folat in kalij. Bogati so tudi z antioksidanti in snovmi, ki koristijo imunskemu sistemu in prebavi.
Brokoli vsebuje mnogo za nosečnice pomembnih hranil. Če nameravate v bližnji prihodnosti zanositi, je priporočljivo, da začnete uživati folno kislino že pred spočetjem (najbolje takoj po prenehanju uporabe kontracepcijskih sredstev). Folna kislina je nujna pri razvoju zarodka, zlasti za razvoj osrednjega živčnega sistema, normalizacijo delovanja možganov in tvorbo rdečih krvnih telesc. Pomanjkanje folatov lahko povzroči nepravilno zaprtje nevralne cevi pri plodu, posledice pa so lahko hude razvojne napake okostja in centralnega živčnega sistema. S folati so bogati brokoli, špinača, pomaranče, solata, jajca, jetra in kvas.
Polnozrnata živila: Energija in vlaknine
Uživanje polnozrnatih živil lahko nosečnicam pomaga doseči potrebno količino dnevno zaužitih kalorij, predvsem v drugem in tretjem trimesečju. Za razliko od rafiniranih živil iz žit so polnozrnata živila polna prehranskih vlaknin, vitaminov in drugih koristnih snovi. Oves in kvinoja vsebujeta tudi veliko beljakovin. V polnozrnatih živilih je mogoče najti veliko vitaminov B in magnezija, ki jih mnogokrat primanjkuje v prehrani nosečnic.
Prevladujejo naj sestavljeni ogljikovi hidrati, ki jih najdemo v polnozrnatih izdelkih. Zaradi rastlinskega izvora vsebujejo tudi veliko vlaknin.
Jagodičevje: Zakladnica vitaminov in mineralov
Jagodičevje (jagode, borovnice, maline) vsebuje res celo bogastvo hranil. Med minerali prednjačijo kalij, kalcij, železo, cink, mangan in baker, pohvalijo pa se še s kar nekaj mikroelementi. Jagode vsebujejo tudi kar nekaj vitaminov. Bogate so z betakarotenom, B1, B2, folno kislino, vitaminom C itd.
Začimbe v nosečnosti: Uporaba in previdnost
Nosečnost je čas velikih sprememb v ženskem telesu in čas velikih skrbi, kako najbolje ravnati v dobro ploda. Zdrav način življenja, kamor sodi seveda tudi zdrav način prehranjevanja, je še posebej v nosečnosti ključen. Nosečnice namreč potrebujejo minerale in vitamine ne le zase, pač pa tudi za zdrav razvoj otroka. Uporaba začimb v nosečnosti je za marsikoga domala tabu, največkrat zaradi nezadostnega poznavanja te tematike. Da se je treba v nosečnosti v največji možni meri izogibati strupom, ki v telo prihajajo s hrano, kozmetiko in čistili, slišimo le redko, kar se zdi nenavadno, sploh če pomislimo na tako zelo pogosta svarila pred uporabo začimb.
Pekoče začimbe, kot so čili, feferoni, pekoča paprika, poper in vsi podobni sorodniki teh, v nosečnosti niso priporočljivi. Vzrok za to je preprosto to, da dražijo sluznico in lahko nosečnici povzročijo hudo zgago in prebavne motnje. Intenzitete in določene lastnosti nekaterih začimb lahko delujejo na otroka kot dražilec in mu lahko škodujejo.
Med malo manj znane začimbe, za katere je priporočljivo, da se jih nosečnice izogibajo, so tudi ognjič, sivka, timijan, šentjanževka in cimet. Veliko zelišč vsebuje tudi eterična olja, ki lahko otroku škodijo in jih seveda ne priporočajo za uporabo tekom nosečnosti.
Čaj iz poprove mete in njegovo eterično olje je izredno priljubljeno pri nosečnicah, saj lajša simptome prehlada, ki se večkrat lahko pojavi med samo nosečnostjo. Mediteranski zaklad žajbelj, danes izredno popularen za lajšanje vnetij ustne votline, pa zaradi močnih učinkovin zavira nastajanje materinega mleka.
Začimbe, ki imajo blagodejen vpliv in so varne za uporabo v nosečnosti, vključujejo:
- Ingver: Dokazano učinkovito sredstvo proti nosečniški jutranji slabosti. Njegov učinek je primerljiv z vitaminom B6 in sinteznim dimenhidrinatom, vendar je delovanje blago in ne povzroča nepravilnosti pri plodu.
- Meta: Njeno hladilno delovanje umirja želodec.
- Melisa: Ljudsko zdravilstvo jo svetuje proti nosečniški slabosti in bruhanju.
- Kumin: Prav tako se uporablja proti nosečniški slabosti in bruhanju.
- Cimet in ingver: Uspešno uravnavata raven krvnega sladkorja, kar je pomembno za preprečevanje nosečniškega diabetesa. Cimet pospeši prehod sladkorja v celice, ingver pa zavira dvigovanje ravni sladkorja v krvi.
- Mešanica za uravnavanje krvnega sladkorja: 1 žlica cimeta, 1 žlička ingverja, ½ žličke klinčkov, ½ žličke pimenta in ¼ žličke muškatnega oreščka.
- Druga mešanica za uravnavanje krvnega sladkorja: 1 žlica kumina, 1 žlica kurkume, ½ žlice mletega pimenta, ¼ žlice koriandra, ¼ žlice ingverja, ščepec cimeta in ščepec rožmarina.
- Klinčki: Že v majhnih količinah delujejo protibakterijsko v ustih in ščitijo zobe.
- Kardamom: Krepi dlesni in nevtralizira bakterije, ki povzročajo gingivitis in parodontozo.
- Muškatni orešček: V minimalnih količinah doseže enak učinek kot kardamom.
- Koriander: V tradicionalni medicini so ga ženske redno uporabljale za večjo plodnost, čaj iz koriandra pa so pile pred porodom.
- Pelin: Spodbuja maternico in se že od nekdaj daje porodnicam med popadki. Lahko pospeši popadke.
- Timijan: V tradicionalni medicini se uporablja za spodbujanje popadkov in porajanje posteljice.
- Bazilika: Spada med začimbe, ki lajšajo porodne krče.
- Triplat: Lahko bistveno poveča količino materinega mleka.
Še posebno začimbnice z domačega vrta so lahko izjemen vir pomembnih mikrohranil, zato ne pozabite nanje. Drobnjak, peteršilj in bazilika vsebujejo veliko vitamina C, ki poskrbi za trden imunski sistem. Zlasti peteršilj in bazilika vsebujeta tudi veliko železa, ki ga številnim ženskam proti koncu nosečnosti primanjkuje.
Prepovedana hrana v nosečnosti
Pomembna hranila v nosečnosti: Folna kislina, železo in vitamin D
Kljub skrbnemu načrtovanju in uravnoteženi prehrani vseh hranil ni vedno mogoče pridobiti le s prehrano. Vodotopni vitamin B9, ki ga pogosto enačimo s folno kislino, se sicer nahaja v različnih oblikah, bodisi kot folat bodisi kot folna kislina. Naše telo vitamina B9 ne more proizvajati samo, zato ga je treba zaužiti s prehrano. Tudi sicer naše telo skladišči le majhen delež folne kisline, zato je potreba po le tej, stalna. Sploh v času nosečnosti. Folati se tekom prebavne poti absorbirajo v kri, naše telo pa jih nato porabi. Folna kislina po drugi strani pa je sintetično pridobljena oblika vitamina B9, ki se za razliko od folata absorbira nekoliko slabše, sicer pa se ne pretvori v prebavnem traktu, temveč potuje tudi skozi jetra in druga tkiva. Folna kislina je najpomembnejša v času pospešenega deljenja celic, ko se malo bitje v naši maternici razvija in raste. »Folno kislino priporočamo vsem nosečnicam v prvem tromesečju nosečnosti ter vsem ženskam, ki načrtujejo zanositev. V nosečnosti se potrebe po folni kislini v telesu povečajo, zato jih je težje zadostiti samo z uravnoteženo prehrano. Svetujemo, da s pričetkom jemanja folne kisline začnete vsaj tri mesece pred načrtovano zanositvijo. Razlog za uživanje folne kisline v času nosečnosti in načrtovanja zanositve je tudi genske narave. Kar desetina prebivalstva namreč nima genskega zapisa, ki bi omogočalo učinkovito delovanje encimov, ki folno kislino iz živil pretvorijo v uporabno obliko. Največ folne kisline v času rasti ploda se porabi za razvoj osrednjega živčevja v drugem mesecu nosečnosti, pomanjkanje vitamina B9 zato lahko vodi v nepopravljive napake nevralne cevi. Pomanjkanje folatov lahko poveča tudi tveganje za pojav spontanih splavov, dokazano pa se lahko zmanjša tudi telesna teža novorojenčkov. Eden izmed znakov pomanjkanja folne kisline je tudi slabokrvnost, primanjkljaj pa vpliva tudi na delovanje posteljice, kar lahko privede do pomanjkanja kisika. Prav zato se uživanje folne kisline priporoča že tri mesece pred zanositvijo, saj mora folna kislina zapolniti zaloge še pred načrtovano nosečnostjo.
»Najpogostejši vzrok slabokrvnosti v nosečnosti je povečana poraba železa med nosečnostjo v primerjavi z nenosečo žensko. Med nosečnostjo se mora zaradi večje potrebe po prenosu kisika povečati količina hemoglobina. Poleg tega se v nosečnosti poveča volumen krvi, zato je blaga anemija fiziološka. Če bo vaš izbrani ginekolog na pregledu ugotovil anemijo, vam bo predpisal železo, pri blagi anemiji v obliki tablet, pri hujši pa kot intravenozni pripravek,« pojasnjuje dr. Nezadostna oskrba z železom lahko vodi v nepravilnosti pri razvoju, pomanjkanje pa lahko vpliva tudi na prezgodnje rojstvo in nizko težo novorojenčka. Po nekaterih raziskavah naj bi pomanjkanje železa lahko prispevalo tudi k pojavu poporodne depresije. Primanjkljaj železa se lahko odraža v slabokrvnosti, torej nezadostnem prenosu kisika po krvi, kar vpliva tudi na plod. Priporočene količine so dosti višje od potreb telesa, razlog pa tiči v slabi absorpciji železa v telo. Količine priporočenega vnosa se glede na posamezno trimesečje tudi razlikujejo, največje so predvsem v drugem in tretjem trimesečju. Pri tem se mnoge ženske sprašujejo, kako pri splošnem počutju sploh opaziti pomanjkanje železa, saj z izjemo krvne slike ni mogoče dobiti uvida v koncentracijo železa v telesu. Posebej na udaru so sicer ženske, ki so že pred zanositvijo imele težave s pomanjkanjem železa, pa tudi mame dvojčkov oz. Med znaki, ki vas opozarjajo na pomanjkanje železa, so utrujenost, bledičnost, glavoboli, brezvoljnost, zadihanost … Primanjkljaj železa se kaže tudi v krhkih nohtih in izpadanju las, zanimiv znak pa je tudi slaba odpornost na mraz. Prenos kisika po telesu nam zagotavlja tudi toploto in primerno prehranjenost celic, ob pomanjkanju se poveča občutljivost na mraz, zato nas vse pogosteje zebe. Nezadosten vnos železa se lahko odraža tudi na našem duševnem zdravju, saj lahko pomanjkanje kisika v možganih pripomore k razvoju psiholoških težav. Tudi če med nosečnostjo hlepite po nenavadni hrani oz. Najbolj smiselno je uživanje železa v kar se da naravni obliki, torej s hrano. Z besedo hemska označujemo obliko, v kateri je železo vezano v mioglobinu in hemoglobinu. Iz mešane prehrane se tako v telo absorbira 14-18 % železa, iz rastlinske pa le 5-12 %. Nehemsko obliko najdemo tudi v semenih, ajdovi in ovseni kaši, kvinoji, tofuju. Dolgo je veljalo, da špinača vsebuje velike količine železa, kar je posledica napake nemških znanstvenikov, ki so se pri izračunu zmotili za decimalko.
Potrebe po železu se v času nosečnosti močno povečajo, saj telo proizvaja več krvi, hkrati pa železo potrebuje tudi razvijajoči se plod. Pomanjkanje železa je eden najpogostejših prehranskih primanjkljajev v nosečnosti. Nosečnice pogosto opazijo utrujenost, omotico ali slabšo koncentracijo. Železo je namreč nujno potrebno za nastanek hemoglobina, sestavnega dela rdečih krvnih celic. Posledice pomanjkanja bo občutila predvsem nosečnica. Posledice slabokrvnosti so utrujenost, zmanjšana koncentracija, brezvoljnost, zmanjšana odpornost, omotica in bledica.
Vitamin D ima v nosečnosti več vlog in njegov pomen pogosto nekoliko podcenjujemo. Ne gre le za “vitamin za kosti”, ampak za hormon, ki sodeluje pri številnih procesih v telesu. V praksi se pogosto izkaže, da imajo nosečnice nizke vrednosti vitamina D, še posebej v jesensko-zimskem obdobju. Razlog je preprost: s prehrano ga zaužijemo zelo malo, naravni viri so omejeni, izpostavljenost soncu pa je pogosto nezadostna. Poudariti pa moramo tudi njegov vpliv na mišično funkcijo in splošno počutje. Pomanjkanje se lahko kaže kot utrujenost, mišična oslabelost ali celo večja dovzetnost za okužbe. Vitamin D igra pomembno vlogo pri razvoju kosti in zob, delovanju obrambnega sistema, delovanju tankega črevesja, da lahko absorbira kalcij in fosfor iz živil, in delovanju mišic. Dnevno potrebuje človek 20 µg vitamina D. Pomanjkanje tega vitamina lahko vodi k večjemu tveganju za nosečniško sladkorno bolezen, preeklampsijo, zastoj rasti ploda, prezgodnjemu porodu in različnim boleznim v otroštvu (okužbam dihal).
Jod je mineral, ki ima ključno vlogo pri delovanju ščitnice, ta pa uravnava presnovo in vpliva na številne procese v telesu. Pomanjkanje joda lahko zato vpliva na kognitivni razvoj otroka, kar pomeni, da lahko dolgoročno vpliva na učenje, spomin in koncentracijo. Dodaten izziv predstavlja dejstvo, da veliko žensk ne zaužije dovolj joda. Razlogi so različni - nekatere ne uporabljajo jodirane soli, druge se izogibajo morski hrani ali pa imajo specifične prehranske navade. Potrebe po jodu se v času nosečnosti nekoliko povečajo, zato je priporočljivo zmerno soljenje hrane z jodirano soljo. Jod se sicer nahaja predvsem v mesnih izdelkih, njegovo uživanje je pomembno za normalno delovanje ščitnice.
DHA je ena izmed najpomembnejših omega-3 maščobnih kislin v nosečnosti, saj ima neposreden vpliv na razvoj možganov in vida pri otroku. Gre za strukturno komponento možganskega tkiva in mrežnice, zato je njen zadosten vnos ključnega pomena. Največ DHA se v možganih ploda nalaga v zadnjem trimesečju nosečnosti, ko je razvoj najintenzivnejši. Glavni vir so mastne ribe (skuše, losos, slanik in morski list), ki bi za zadosten vnos omega 3 morale biti na jedilniku dvakrat na teden.
Potreba po magneziju se v nosečnosti poveča zaradi hormonskih sprememb nosečnice in hitre rasti ploda. Zgodnji znak pomanjkanje magnezija v nosečnosti se kaže z mišičnimi krči, izrazito pomanjkanje magnezija pa lahko privede celo do prezgodnjega poroda. Težave se lahko pokažejo tudi kot mravljinčenje ali odrevenelost v rokah in nogah, kot povečana razdraženost ali depresivno razpoloženje, vpliva pa tudi na pojav visokega krvnega tlaka in omotice.
Smetana za stepanje in njena uporaba v nosečnosti
Smetana je eno redkih živil, ki se vedno znajde v našem hladilniku. Smetana za stepanje, sladka smetana in ja, uporabljam tudi smetano za kuhanje, res pa je, da skrbno izberem, katero kupim. Eni se jo strogo izogibajo, saj smetane nekaterih proizvajalcev vsebujejo še kup drugih aditivov, ki v glavah nekaterih potrošnikov predstavljajo strah in trepet. Dejstvo je, da je večina aditivov dodanih zgolj zato, da podaljšajo rok trajanja izdelkov, ojačajo aromo ali pa pripomorejo k gostejši teksturi. Strinjam se, da je dobro, da v vsakodnevni prehrani uporabljamo čim manj teh dodatkov, pa vendar obstajajo tudi smetane za kuhanje, ki aditivov v taki meri ne vsebujejo.
Na primer, alpska smetana za stepanje v povprečju vsebuje 33 % mlečne maščobe, medtem ko jo smetana za kuhanje vsebuje 21 %. Za primerjavo sem vzela smetani Mu Cuisine. Torej, edina razlika med njima je ta, da smetana za kuhanje vsebuje manj maščob (to je razlog, da se je ne da stepsti), obe pa vsebujeta aditiv E407 - karagenan.
Karagenan je sulfatizirani galaktozni polimer s povprečno molsko maso nad 100kDa. Pridobiva se iz več vrst morskih alg iz rodu Rhodophyceae in drugih. Ljudje ga ne prebavljamo, zato nima hranilne vrednosti. V živilih se uporablja kot aditiv za živila v funkcionalnih razredih sredstev za želiranje, sredstev za gostenje in emulgatorjev. Na evropskem prostoru velja, da na podlagi obstoječih podatkov in zakonsko predvidene uporabe, vključno s specifikacijo aditiva, uporaba aditiva E 407 ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi. Živila, ki ga vsebujejo, ga morajo v okviru navedbe sestavin tudi označiti. (vir: NIJZ)
V primerjavi s smetano za kuhanje Mu Cuisine, smetana za kuhanje proizvajalca Tonka vsebuje 20 % mlečne maščobe, poleg karagenana (E407) pa še modificiran škrob, emulgator tartratni mono- in diacetilestri mono- in digliceridov maščobnih kislin (E472e), zgoščevalce ksantan gumi (E415) in karagenan (E407), regulator kislosti kalcijev karbonat (E170) in sredstvo za želiranje kalijev klorid (E508).
Vsekakor se za kuhanje odlično obnese tudi navadna sladka smetana (preverjeno). Na primer v kremni česnovi juhi. V omakah jo lahko zgostite s parmezanom ali katerim drugim poljubnim sirom.
Izogibanje tveganjem: Živila, ki jih je treba v nosečnosti omejiti ali izključiti
Zaradi tveganja za zdravje matere in ploda ter kasneje otroka naj se nosečnice izogibajo vnaprej pripravljeni surovi zelenjavi in surovemu sadju (pakirane solate, zelenjava iz solatnih barov, surovi kalčki, smutiji, pakirano narezano sadje …), surovim in prekajenim ribam (surov ali prekajen losos, postrv, slanik, suši), školjkam in drugim morskim sadežem, saj so ta živila bolj tvegana zaradi morebitne prisotnosti patogenih bakterij, virusov, biotoksinov ali histamina. Zgolj enkrat na teden lahko zaužijejo manjši obrok rib s konca prehranjevalne verige (mečarica, morski pes, večji tun ali ščuka) zaradi povečane verjetnosti, da vsebujejo škodljive težke kovine. Odsvetuje se uživanje surovega (karpačo, tatarski biftek) ali manj pečenega mesa, saj se z uživanjem takih živil poveča tveganje za zastrupitev s patogenimi bakterijami (salmonela …), virusi in paraziti. Toksoplazmoza je zoonoza, ki jo povzroča zajedavec Toxoplasma gondii. Nosečnica se lahko okuži, če uživa slabo kuhano ali ne dovolj pečeno meso, neoprano sadje in zelenjavo ter z iztrebki okuženih mačk. Odsvetuje se uživanje mleka in mlečnih izdelkov iz surovega ali nepasteriziranega mleka (zaradi možne prisotnosti bakterije rodu Listeria), sirov s plesnijo (brie, gorgonzola, rokfor …), saj se lahko zaradi nepravilne hrambe plemeniti plesni manj opazno pridružijo tudi zdravju škodljive plesni, ki sproščajo toksine in povzročajo zastrupitve. Izogibajte se surovim jajcem in jedem iz surovih jajc (sveže pripravljena majoneza, tiramisu in nekatere druge kremne sladice, prelivom za solate), saj obstaja verjetnost zastrupitve z bakterijami, kot sta salmonela in kampilobakter.
Zaključek: BAM Spices kot zavezanik zdrave nosečnosti
BAM spices smo ustvarili z željo po tem, da vam ponudimo začimbne mešanice vrhunske kvalitete. Vaše slane in sladke jedi naj od zdaj naprej dišijo po prefinjenih okusih začimb. Postanite mojster ali mojstrica ustvarjanja vrhunskih obrokov! Zavedamo se pomena zdrave in varne prehrane, še posebej v času nosečnosti. Zato skrbno izbiramo sestavine in ponujamo samo tiste začimbe, ki so primerne in varne za uporabo med nosečnostjo, ob tem pa pripomorejo k bogatejšemu okusu vaših jedi. Vedno se posvetujte s svojim zdravnikom ali farmacevtom glede specifičnih potreb in morebitnih omejitev.
tags: #smetana #za #stepanje #v #nosecnosti