Smrt dojenčka ali novorojenčka je ena najhujših tragedij, ki lahko doleti družino in družbo. V zadnjih letih smo bili priča več žalostnim primerom, ki so pretresli javnost v Sloveniji in sosednji Avstriji. Ti primeri poudarjajo kompleksnost okoliščin, ki vodijo do takšnih tragedij, ter pomembnost temeljite preiskave in podpore prizadetim.
Primer smrti dojenčka v okolici Metlike: Nesrečni novorojenček in nepojasnjene okoliščine
V začetku januarja preteklega leta je v okolici Metlike prišlo do tragične smrti nekajmesečnega dojenčka. Policisti in reševalci so na prvi dan novega leta prejeli prijavo o neodzivnem otroku. Kljub hitremu posredovanju in večurnemu oživljanju v novomeški bolnišnici, žal niso uspeli rešiti življenja malčka. Zdravnica in reševalci so na kraju dogodka nudili prvo pomoč in začeli temeljne postopke oživljanja. Po skupno dveh urah neprekinjenega oživljanja so lahko le ugotovili, da mu ni več pomoči.
Zaradi suma kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti so se v preiskavo vključili novomeški kriminalisti. Obveščena sta bila dežurna preiskovalna sodnica in dežurni okrožni državni tožilec. Preiskovalna sodnica je odredila tudi sodno obdukcijo, da bi se ugotovil točen vzrok smrti. Kljub preiskavi kriminalistov, ki so preiskovali sum kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti, poročanje časnika Delo navaja, da zoper 19-letno mater ni bil uveden kazenski postopek. S Okrožnega tožilstva Novo mesto so pojasnili, da v tem primeru ni bila podana kazenska ovadba, temveč zgolj poročilo, zato kazenski postopek ni bil uveden.
V okviru preiskave so se pojavile širše okoliščine, ki so vplivale na potek dogodkov. Kot je bilo navedeno, je moški obtoženega na dan tragičnega dogodka, 20. junija lani, poklical in ga prosil, če bi se lahko z njim peljal v ambulanto. Ob prihodu pred hišo v Svetem Lovrencu mu je obtoženi naročil, naj zunaj vzame psa, ob tem pa da naj še pogleda, kje je deček. Okno na vozilu naj bi bilo odprto, vrata odklenjena, zato je otroka vzel iz avtomobila. Ko je videl, da je neodziven, je obtoženega takoj pozval, naj pokliče 112, sam pa skupaj z očetom obtoženega, ki je prav tako prišel, takoj začel z oživljanjem. V preiskavi je povedal, da se mu je zdelo, da je pri otroku ob reševanju za trenutek začutil utrip, a je zdravnica po prihodu helikopterja in reševalnega vozila ugotovila, da je deček že vsaj dve uri mrtev. Sicer naj bi obtožena po njegovem vedenju za otroka dobro skrbela, moški naj bi ga vzel za svojega, čeprav ni bil njegov pravi oče, deček naj bi ga klical ati. Povedal je še, da je bil pri njih le občasno, otroka je videl trikrat ali štirikrat v treh mesecih, odkar se je mati z njim preselila k obtoženemu.
Medtem ko sta se žalska policista, ki sta bila usodnega dne na kraju dogodka, za pričanje opravičila, najbližji sosed v Svetem Lovrencu pa se vabilu ni odzval, je sodišče za zaprtimi vrati zaslišalo še očeta enega od ostalih otrok obtožene. Ogledani so bili tudi posnetki kamere s stavbe v bližini manjše koče v Matkah, kjer sta obtožena v družbi otroka preživela skoraj vso noč.
Grozljivo odkritje na mejnem prehodu Nickelsdorf: Usoda novorojenčka in mednarodna preiskava
V začetku letošnjega leta je javnost v Avstriji pretresel primer mrtvega novorojenčka, ki so ga januarja našli na mejnem prehodu Nickelsdorf na Gradiščanskem. Grozljivo odkritje se je zgodilo, ko so potniki na mejnem prehodu naleteli na zapuščeno športno torbo poleg smetnjaka. V torbi so našli truplo novorojenčka.
Mrliški ogled in kasnejša obdukcija sta razkrila, da dojenček ni umrl po naravni poti. Novorojenček je bil po navedbah avstrijskih medijev udarjen in nato pri nizkih zimskih temperaturah (-8 stopinj Celzija) odložen kot smet, kar je povzročilo njegovo smrt. Kriminalisti deželnega kriminalističnega urada Gradiščanske so nemudoma sprožili preiskavo umora. Ključni preboj v preiskavi so dosegli s pomočjo mednarodnega policijskega sodelovanja in analize videoposnetkov nadzornih kamer.
Pomagajte novorojenčkom 💙 SMS OTROCI5 na 1919
Posnetki so razkrili natančen potek dogodkov. Kot poroča avstrijski časnik Krone, so preiskovalci na posnetkih nadzornih kamer opazili žensko, ki je izstopila iz romunskega avtobusa. Ta naj bi se z voznikom avtobusa skupaj odpeljala športno torbo z otrokom. Osumljenka je konec januarja izstopila iz vozila s črno torbo v rokah, nato pa se je napotila proti delu mejnega prehoda, ki ga kamere ne pokrivajo neposredno, in tam odložila torbo z otrokom. Kljub poskusu prikrivanja dejanja so policisti s pomočjo Interpola uspeli slediti avtobusu in potnikom nazaj v Romunijo.
Zbrani dokazi so omogočili identifikacijo vpletenih oseb. Romunske oblasti so na podlagi avstrijskih ugotovitev prijele mater umorjenega dojenčka. Poleg nje so prostost odvzeli še trem osebam, ki so osumljene sostorilstva. Te naj bi materi pomagali pri izvedbi dejanja ali prikrivanju zločina. Preiskava se je hitro usmerila v iskanje poti, po kateri je torba prispela na mejo. Po zadnjih informacijah naj bi bila mati otroka romunska negovalka.
Primerjava in širši kontekst: Socialni vidiki in neprimerni življenjski pogoji
Primer smrti dojenčka v okolici Metlike iz začetka januarja lani je v nekaterih pogledih podoben drugim tragičnim primerom, ki so se zgodili v Sloveniji. Pred enim letom je v Beli krajini prišlo do smrti trimesečnega dojenčka, ki je umrl doma 19-letni Rominji, medtem ko je bil njun oče v zaporu. Rominja je z dojenčkom pred letom dni prišla živet v Radovico pri Metliki, kjer ji je Center za socialno delo Metlika našel dom. Pred tem je namreč z otroki živela v gozdu, v baraki brez vode, elektrike in ogrevanja. Na novega leta dan sta ji prišla voščit oče in mama, ki sta opazila, da je dojenček mrtev. Zaradi suma kaznivega dejanja so poklicali policijo, ki pa ni ugotovila, da bi bila smrt otroka posledica kaznivega dejanja. Kot poroča Delo, so jim namreč z Okrožnega tožilstva Novo mesto sporočili: “V omenjeni zadevi ni bila podana kazenska ovadba, ampak poročilo, in kazenski postopek ni bil uveden.”
Zanimivo je, da so v obeh slovenskih primerih, kljub preiskavi sumov kaznivih dejanj, na koncu ugotovili, da ni bila podana kazenska ovadba, temveč zgolj poročilo, zato kazenski postopek ni bil uveden. To poudarja kompleksnost ugotavljanja vzrokov smrti dojenčkov in novorojenčkov ter težavnost dokazovanja malomarnosti ali namernega povzročitve smrti, še posebej v primerih, ko ni neposrednih prič ali jasnih dokazov.
Primeri, kot je tisti v Avstriji, kjer so preiskovalci z mednarodnim sodelovanjem in analizo videoposnetkov uspeli identificirati in aretirati osumljene, kažejo na učinkovitost sodobnih preiskovalnih metod. Hkrati pa ti primeri izpostavljajo tudi globalne probleme, kot so trgovina z ljudmi, izkoriščanje ranljivih posameznikov (kot je romunska negovalka v primeru Nickelsdorf) in neprimerni življenjski pogoji, ki lahko prispevajo k tragičnim izidom.
V obeh primerih, tako v Sloveniji kot v Avstriji, so bile okoliščine smrti dojenčkov in novorojenčkov izjemno pretresljive. V primeru iz Avstrije je bilo ključno, da je bila obdukcija opravljena in je pokazala, da je bil dojenček živ, ko so ga pustili na mejnem prehodu. V primeru iz okolice Metlike, čeprav je bila odredena sodna obdukcija, končne ugotovitve o točnem vzroku smrti niso bile javno podrobneje predstavljene, kar je razumljivo glede na občutljivost primera.
Pomembno je poudariti, da vsak takšen primer zahteva skrbno in sočutno obravnavo. Čeprav v nekaterih primerih ni podlage za kazenski postopek, je ključno, da se preverijo vse okoliščine in da se tistim, ki so bili prizadeti, nudi ustrezna podpora. V primeru smrti dojenčka v okolici Metlike iz začetka januarja lani, v zvezi s katero so kriminalisti preiskovali sum kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti, po poročanju časnika Delo zoper 19-letno mater ni bil uveden kazenski postopek. Policisti in reševalci so lani na prvi dan novega leta prejeli prijavo o neodzivnem nekajmesečnem otroku v okolici Metlike, odpeljali so ga v novomeško bolnišnico, a oživljanje ni bilo uspešno. Kot so za Delo pojasnili na Okrožnem tožilstvu Novo mesto, v tem primeru ni bila podana kazenska ovadba, ampak poročilo, in kazenski postopek ni bil uveden.
Širši kontekst teh primerov vključuje tudi socialne vidike. Primer Rominje, ki je pred tem živela v neprimernih razmerah, poudarja izzive, s katerimi se soočajo ranljive skupine prebivalstva, in pomen delovanja centrov za socialno delo. Hkrati pa je pomembno, da se takšni primeri ne generalizirajo in da se vsak primer obravnava individualno.
Medtem ko so v Sloveniji primeri smrti dojenčkov pogosto povezani z okoliščinami, ki ne vodijo nujno do kazenske odgovornosti, je primer iz Avstrije, ki je vključeval osumljeno mater in sostorilce, pokazal na drugačno, bolj grozljivo naravo dejanja. Oba primera pa skupaj opozarjata na ranljivost najmlajših in na potrebo po nenehnem izboljševanju sistemov zaščite otrok ter podpore materam in družinam v stiski.
Kot je navedeno v povezavi z drugim slovenskim primerom, je bil moški obtoženega na dan tragičnega dogodka, 20. junija lani, poklical, in ga prosil, če bi se lahko z njim peljal v ambulanto. Ob prihodu pred hišo v Svetem Lovrencu mu je obtoženi naročil, naj zunaj vzame psa, ob tem pa da naj še pogleda, kje je deček. Okno na vozilu naj bi bilo odprto, vrata odklenjena, zato je otroka vzel iz avtomobila. Ko je videl, da je neodziven, je obtoženega takoj pozval, naj pokliče 112, sam pa skupaj z očetom obtoženega, ki je prav tako prišel, takoj začel z oživljanjem. V preiskavi je povedal, da se mu je zdelo, da je pri otroku ob reševanju za trenutek začutil utrip, a je zdravnica po prihodu helikopterja in reševalnega vozila ugotovila, da je deček že vsaj dve uri mrtev. Sicer naj bi obtožena po njegovem vedenju za otroka dobro skrbela, moški naj bi ga vzel za svojega, čeprav ni bil njegov pravi oče, deček naj bi ga klical ati. Povedal je še, da je bil pri njih le občasno, otroka je videl trikrat ali štirikrat v treh mesecih, odkar se je mati z njim preselila k obtoženemu.
Primeri, kot so ti, nas opominjajo na krhkost življenja in na odgovornost, ki jo imamo kot družba do najranljivejših med nami. Nenehno si moramo prizadevati za izboljšanje pogojev za življenje vseh otrok in za zagotavljanje ustrezne podpore vsem materam, zlasti tistim, ki se soočajo s posebnimi izzivi.