V zadnjem obdobju je javnost pretresla novica o dveh tragičnih dogodkih v mariborski porodnišnici, ki sta povzročila veliko zaskrbljenost in sprožila vrsto vprašanj glede kakovosti zdravstvene oskrbe ter morebitnih napak pri zdravljenju. Posebej pretresljiv je primer smrti mlade porodnice, ki se je zgodil le tri dni po tem, ko je na svet prijokala njena zdrava deklica. Kljub temu, da je bila nosečnica v 39. tednu nosečnosti in je bilo stanje ploda ter matere ob sprejemu v porodnišnico ocenjeno kot normalno, se je po porodu njeno stanje drastično poslabšalo, kar je vodilo v njeno smrt. Ta dogodek, skupaj s še eno sumljivo smrtjo novorojenčka, ki naj bi se zgodila 26. januarja in še ni preiskana, je spodbudil kriminaliste k odprtju predkazenskega postopka in internemu strokovnemu nadzoru v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor (UKC Maribor).
Sprejem in odločitev o načinu poroda: Dilema med obratom ploda in carskim rezom
Prvega marca so v porodnišnico UKC Maribor sprejeli žensko v 39. tednu nosečnosti. Ključna okoliščina, ki je botrovala zapletom, naj bi bila lega ploda v maternici - medenična vstava, kar pomeni, da otrok ni bil obrnjen z glavo navzdol. Njena osebna ginekologinja ji je na podlagi te ugotovitve priporočila porod s carskim rezom. Kljub temu pisnemu priporočilu, so ji v mariborski porodnišnici ob sprejemu svetovali drugačen pristop: poskus obrata ploda z namenom sprožitve običajnega poroda.
Po neuradnih informacijah, ki jih navaja časnik Večer, se je porodnica s tem predlogom strinjala in celo podpisala privoljenje za predlagani postopek. Vendar pa je med izvajanjem postopka obrata ploda porodnico nenadoma obšla slabost. Medicinsko osebje se je nato nemudoma odločilo za izvedbo carskega reza. Medtem ko je bil otrok po porodu v dobrem stanju in je bil rešen, se je stanje matere kljub posegu močno poslabšalo.
Zapleti po porodu in sum notranjih krvavitev
Po besedah predstavnikov UKC Maribor, je bilo "ves čas bivanja v porodnišnici stanje ploda in matere popolnoma normalno." Po opravljenem carskem rezu je bil otrok kmalu po porodu v dobrem stanju. Vendar pa se je stanje porodnice po porodu močno poslabšalo, zaradi česar je bila premeščena v intenzivno enoto. Na žalost je pacientka 4. marca umrla.
Kot neuradno poročajo mediji, naj bi se stanje matere domnevno zaradi notranjih krvavitev tako hudo poslabšalo, da ji življenja ni uspelo rešiti. To, skupaj z dejstvom, da je imela pokojna s seboj pisno mnenje ginekologinje, ki je priporočala carski rez, odpira vprašanja o pravočasnosti in ustreznosti odločitev medicinskega osebja. Kriminalisti trenutno preiskujejo, ali so se v bolnišnici pravočasno odločili za carski rez.
Faze poroda | 3D animacija (2/2)
Preiskava in strokovni nadzor: Iskanje odgovorov in razjasnitev okoliščin
V UKC Maribor so bili obveščeni o dogodku in so se odločili za izvedbo internih ukrepov za razjasnitev okoliščin. Vodstvo UKC Maribor je namreč sklenilo, da se zaradi zagotavljanja nepristranske obravnave obdukcija opravi na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani. Poleg tega je direktor mariborskega kliničnega centra, Anton Crnjac, sprožil interni strokovni nadzor, ki naj bi v mesecu dni podal svoje izsledke. Ta nadzor bo skušal odgovoriti na ključno vprašanje, ali je bilo zdravljenje porodnice v skladu z veljavno medicinsko doktrino in ali so bile sprejete vse potrebne previdnostne ukrepe.
Policijska uprava Maribor je potrdila, da je primer v predkazenskem postopku, v okviru katerega zbirajo obvestila. Zaradi občutljivosti primera in tekoče preiskave, niso posredovali dodatnih podrobnosti. Tiskovni predstavnik PU Maribor, Miran Šadl, je poudaril, da je "primer v predkazenskem postopku, v okviru katerega zbiramo obvestila. Glede na to in predvsem zaradi občutljivosti primera vam več podatkov ne moremo posredovati."
Možni vzroki smrti: Embolija s plodovnico kot redka, a smrtna nevarnost
V UKC Maribor ugibajo, da je najverjetneje šlo za embolijo s plodovnico. To je redka, a izjemno nevarna zaplet nosečnosti in poroda, pri katerem pride do prodora plodovnice v materin krvni obtok. Ta zaplet lahko povzroči hude sistemske reakcije, vključno s srčnim popuščanjem, pljučnim embolizmom in koagulopatijo, kar lahko hitro vodi v smrt. V UKC Maribor sicer poudarjajo, da "se je dejansko ne da preprečiti."
Pravna odgovornost in odškodninski zahtevki: Kaj prinaša sodna preiskava?
Glede pravne plati primera je odvetnica Ula Tomaduz iz odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut pojasnila, da je kazenska odgovornost za malomarno zdravljenje podana, ko se ugotovi, da je zdravstveni delavec s krivdno obliko malomarnosti ravnal v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke ter tako povzročil prepovedano posledico - smrt ali občutno poslabšanje zdravja. Poudarila je, da mora biti dejanje pri kazenski odgovornosti natančno opisano v zakonu, medtem ko je civilna odgovornost mogoča tudi brez obstoja kazenske odgovornosti. "Odškodnino je lažje uveljavljati, če je že s pravnomočno kazensko sodbo ugotovljena storitev kaznivega dejanja," je dodala. Če pa se izkaže, da napake pri zdravljenju ni bilo, govorimo o zapletu pri zdravljenju, ki se lahko zgodi tudi ob strokovno neoporečni obravnavi.
Primerjava z drugimi primeri in statistika: Varnost porodov v Sloveniji
Primer smrti porodnice v Mariboru je ponovno odprl razpravo o varnosti porodov v Sloveniji. Čeprav Slovenija glede na statistiko sodi med varnejše države za rojevanje, se tragedije žal še vedno dogajajo. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v obdobju od 2015 do 2017 zabeležil povprečno pet smrti na 100.000 živorojenih otrok, kar je pod povprečjem Evropske unije. Vendar pa je NIJZ opozoril, da krivulja v Sloveniji močno niha, saj že ena smrt močno zaniha statistiko ob približno 20.000 porodih letno.
Slovenija se lahko pohvali z nizko perinatalno umrljivostjo otrok, težjih od 1000 gramov. Leta 2019 je znašala 2,2 na 1000 rojstev, leta 2020 pa se je povečala na 3,3 na 1000 rojstev, kar je še vedno nižje od evropskega povprečja. Kljub temu pa se je v zadnjem desetletju povečala stopnja umrljivosti mater, pri čemer prevladujejo indirektne maternalne smrti, najpogostejši vzrok pa je rak. Smrt v porodnišnici je izredno redka.
ZDA kot primer slabše prakse: Visoka stopnja maternalne umrljivosti
V Združenih državah Amerike imajo najslabšo statistiko maternalne umrljivosti v zahodnem svetu. Leta 2020 je na 100.000 živorojenih otrok umrlo 23,8 ženske, pri črnopoltih ženskah pa je ta stopnja še dvakrat ali trikrat višja. Strokovnjaki to pripisujejo slabši zdravstveni oskrbi, večji pogostosti kroničnih težav, strukturnemu rasizmu in implicitnim pristranskostim. Napovedujejo, da se bo razmere še poslabšala v primeru razveljavitve sodbe Roe proti Wade, ki bi ukinila splošno pravico do splava, kar bi lahko povečalo stopnjo maternalne umrljivosti za dodatnih 20 odstotkov.
Vloga ginekoloških pregledov in transparentnost: Pozivi k večji odkritosti
Mateja Kožuh Novak, upokojena ginekologinja in zagovornica reproduktivnih pravic žensk, poudarja, da "zdrava nosečnica zaradi nosečnosti in poroda ne sme umreti." Vsaka smrt je po njenih besedah huda travma, zato je ključno, da se takšni primeri skrbno raziskujejo. Opozarja na pomen poznavanja dejavnikov tveganja, ki lahko pomagajo pri preprečevanju smrti, še posebej pri ženskah, ki ne obiskujejo redno ginekologov.
Kožuh Novak si prizadeva za večjo transparentnost v medicinski stroki, ki bi morala o takšnih primerih bolj odkrito komunicirati z javnostjo. "Če želijo imeti zaupanje ljudi, je to treba javno objaviti. Pogledati, koliko je bilo smrti, ki bi se jih dalo preprečiti, in povedati ljudem. Poglejte, tole in tole bomo naredili, da ne bo nobene več. Tega manjka, te komunikacije z javnostjo manjka," je poudarila.
Ginekološko varstvo v Sloveniji in na Hrvaškem: Primerjava sistemov
Ginekološko varstvo nosečnic je v Sloveniji dobro organizirano. Vsaki nosečnici pripada 10 preventivnih sistematičnih pregledov in en poporodni pregled. Zdravim nosečnicam sta namenjena dva ultrazvočna pregleda, medtem ko se pacientke s tvegano nosečnostjo podvržejo več kontrolam. Tudi perinatalna umrljivost je nizka, kar Slovenijo uvršča med najvarnejše države na svetu za rojevanje.
Na Hrvaškem pa se soočajo s težavami pri zagotavljanju ginekološke oskrbe, zlasti na jugu države in na otokih, kjer primanjkuje ginekologov. Nosečnice so prisiljene potovati na oddaljene lokacije že mesec pred porodom, da bi zagotovile ustrezno oskrbo, kar predstavlja dodatno psihično in fizično obremenitev.
Primer smrti dojenčice in pomembnost obveščanja patronažnih služb
V UKC Maribor so nedavno obravnavali tudi primer smrti 16-mesečne deklice, ki je bila sprejeta na Kliniko za pediatrijo z diagnozo okužbe z rotavirusi. Med diagnostičnim postopkom so se pojavile dodatne komplikacije, pljučnica s sumom na sepsa. Kljub intenzivni reanimaciji je deklica umrla tretji dan po hospitalizaciji. V tem primeru so prav tako odredili izredni interni strokovni nadzor, vključili so tudi Zdravniško zbornico Slovenije. Starši deklice so v stiku z odvetnikom in izražajo podobne pomisleke glede komunikacije z zdravstvenim osebjem.
V zvezi s smrtjo dojenčice, o kateri patronažna služba ni bila obveščena, je NIJZ izpostavil potrebo po ureditvi sistema obveščanja. Kljub veljavnemu pravilniku, ki nalaga pisno obveščanje patronažnih služb na dan odpusta novorojenčka, večina porodnišnic odgovornost prelagajo na matere. Obrazci se pogosto pošiljajo po pošti z zamudo, redko pa poteka obveščanje telefonsko ali z osebnim prevzemom informacij. Ta pomanjkljivost lahko predstavlja dodatno tveganje za novorojenčke in njihove družine, saj patronažne službe igrajo ključno vlogo pri spremljanju zdravja in razvoja dojenčkov po odpustu iz bolnišnice.