Cvetka Sokolov, rojena 4. aprila 1963, je ugledna slovenska pisateljica, pesnica in visokošolska učiteljica, ki je s svojim bogatim ustvarjalnim opusom pustila neizbrisen pečat v slovenski mladinski književnosti. Njena dela, ki segajo od iskrivih pravljic za najmlajše do pronicljivih mladinskih romanov, nagovarjajo bralce različnih starosti, jih bogatijo z novimi spoznanji, spodbujajo k razmisleku in nudijo uteho ter moč v soočanju z življenjskimi izzivi.
Pot do pisanja: Od prevajanja do lastnih zgodb
Cvetka Sokolov je svojo literarno pot začela s prevajanjem iz nemščine in angleščine. Med prevodi izstopata roman za otroke Ingrid Kötter "O super starših lahko samo sanjaš" (1996) in mladinski roman Anne Fine "Zijalo" (2000). Prelomnico v njenem življenju, ki je močno vplivala na njeno pisateljsko pot, je predstavljalo rojstvo njenih dveh sinov. Pravljice in zgodbice, ki si jih je izmišljevala in pripovedovala sinovoma ob različnih priložnostih, je začela zapisovati. Glavni navdih za njene pripovedi za otroke je bilo največkrat njeno družinsko življenje, zlasti dokler sta bila njena sinova še majhna. Dogodivščine, ki so našle pot v njena literarna besedila, so včasih blizu resničnim dogodkom, včasih pa v celoti izmišljene.
Raznolikost ustvarjanja: Od slikanic do mladinskih romanov
Pisateljičina dela obsegajo širok spekter žanrov in tem. Piše otroške zgodbe, slikopise, pesmi in uganke z motivi iz narave in vsakdanjega življenja, pa tudi problemske mladinske romane. V delih za otroke opisuje drobne otroške radosti, pa tudi stiske, strahove in skrbi, ki jih otrok premaguje ob podpori odraslih. Njene slikanice, kot sta "Rdeča hiša" (2004) in "Ah, ti zdravniki!" (2007), pogosto upodabljajo vsakdanje dogodke, ki prinašajo tako veselje kot tudi izzive, s katerimi se otroci soočajo ob pomoči staršev in drugih odraslih oseb. Slikanici "Ponoči nikoli ne veš" in "Ah, ti zdravniki!" sta bili prevedeni v danščino, "Ponoči nikoli ne veš" pa še v katalonščino in španščino.
V mladinskih problemskih romanih se Cvetka Sokolov posveča temam, ki vznemirjajo in spodbujajo k razmisleku. Njen prvi mladinski roman "Kar ne ubije" (2013) je bil nominiran za nagrado modra ptica. Ta roman, skupaj z "V napačni zgodbi" (2017) in "Vsak s svojega planeta" (2018), obravnava kompleksne teme, kot sta spolna zloraba in odnos med vernimi in nevernimi. Roman "V napačni zgodbi" je bil leta 2022 izdan v srbščini.
Načela ustvarjanja: Spodbujanje empatije in samostojnosti
Cvetka Sokolov poudarja pomen empatije in razumevanja v svojih delih. Na vprašanje, zakaj piše takšne knjige, je odgovorila: »Lepo je, če lahko čutiš s književnimi osebami, če ob zgodbah oseb iz književnega dela lahko spoznaš, da nisi edini, ki ima težave, če lahko upaš za književne osebe in dobiš moč, da upaš tudi zase.« Hkrati se izogiba moraliziranju in pretirani poučnosti: »Ne maram žugati s prstom, nočem biti preveč poučna.«
CVETKA SOKOLOV. DSP predstavlja avtorice in avtorje za otroke in mladostnike
Njena dela pogosto spodbujajo otroke k samostojnosti in pozitivnemu odnosu do sprememb. V pravljici "Moj dojenček", ki opisuje prihod novega družinskega člana, avtorica spodbuja veselo pričakovanje in radovedno čudenje, obenem pa se dotakne tudi morebitnih težav, s katerimi se otroci soočajo ob prihodu dojenčka. Zgodba, kjer Domi dobi sestrico, in nadaljevanje, kjer Domijeva prijateljica Barbara dobi bratca Blaža, zagotavlja, da na svoj račun pridejo tako dečki kot deklice. Podobno je tudi v slikanici "Bilo je nekoč na deželi", ki otroke popelje v čase, ko so bile šolske potrebščine drugačne, igre preprostejše, in kjer se soočijo s primerjavami med življenjem včasih in sedaj, s čimer spoznajo, da se življenje skozi čas spreminja.
Literarna pot in priznanja
Njene zgodbe in pesmice za otroke redno izhajajo v otroških revijah Ciciban, Cicido in Galeb. Svoje delo je predstavila tudi v okviru festivala Bralnice pod slamnikom, kjer je navdušila učence različnih starosti.
Cvetka Sokolov je bila za svoje delo večkrat nominirana. Za slikanico "Rdeča hiša" je bila leta 2005 nominirana za nagrado izvirna slovenska slikanica, tri leta pozneje pa še za slikanico "Ah, ti zdravniki!". Njen mladinski roman "Kar ne ubije" je bil leta 2012 nominiran za nagrado modra ptica. Kasneje sta bili tudi deli "Bo res vse v redu?" (2019) nominirani za nagrado desetnica (2020), "Reči, ki jih ne razumem" (2020) pa za nagrado desetnica (2022). Delo "Bo res vse v redu?" je prejelo tudi znak kakovosti zlata hruška.
Sodelovanje pri projektih in izobraževanjih
Pisateljica je aktivna tudi pri različnih projektih in izobraževanjih. Napisala je scenarije za otroško oddajo "Zajček Bine" in številne pravljice za projekt "Lahkonočnice". V okviru projekta »Rastem s knjigo« je bil njen roman "V napačni zgodbi" (2017) izbran za dijake prvega letnika.
Cvetka Sokolov izvaja samostojne nastope za vrtce in šole, kjer otroke in mladostnike popelje v svet svojih zgodb. Programi so prilagojeni različnim starostnim skupinam in vključujejo pripovedovanje pravljic, petje pesmi, igranje ugank ter pogovor o temah, ki jih obravnavajo njena dela. V pogovoru z otroci jih spodbuja k razmišljanju o dogodkih, likih in njihovih čustvih, ter jih povezuje z njihovimi lastnimi izkušnjami. Za starejše učence in dijake pa je zasnovan program, ki poglobljeno obravnava njene mladinske romane, vključno z analizo nastajanja besedil, dilem literarnih likov in strukture knjig.
Vpliv na bralce in prihodnost
Cvetka Sokolov s svojim delom ne le zabava, temveč tudi vzgaja in bogati mlade bralce. Njeni literarni junaki postanejo sopotniki, s katerimi se otroci lahko poistovetijo, se od njih učijo in črpajo moč. Njena sposobnost, da na preprost in razumljiv način nagovarja kompleksne teme, ter njena iskrena ljubezen do otrok in mladine, jo postavljajo med najpomembnejše sodobne slovenske mladinske pisateljice. Njeno delo ostaja vir navdiha in spodbude za mlade bralce, ki jim odpira vrata v svet domišljije, razumevanja in razmisleka.