Reka Drava, nekoč divja in polna brzic, je danes mirna reka, ki ponosno nosi zgodbe o svojih nekdanjih gospodarjih - flosarjih. Maribor in Koroška sta regiji, kjer se ta bogata tradicija še vedno živi, ponujata pa nepozabna doživetja na tradicionalnih splavih. Od Koblarjevega zaliva do znamenitega Lenta, kjer je nekoč bilo veliko pristanišče splavov, se danes lahko popeljete s flosarji in doživite utrip preteklosti.
Zgodovina splavarjenja: Od starih Rimljanov do 19. stoletja
Plovba po Dravi sega v daljno preteklost. Že stari Rimljani, ki so v te kraje prinesli vinsko trto, so izkoristili reko za prevoz blaga. Najstarejša vinska trta na svetu, ki raste na Lentu v Mariboru, je simbol te povezave. Najstarejši zapisi iz 13. stoletja pričajo o splavarjenju velikih vinskih sodov skozi Maribor. Vinska trta je nekoč povezovala splave, danes pa jo simbolično predstavlja znamenito vino "Flosar", ki daje ritem sodobnim vožnjam.
Splavarjenje je bilo ključnega pomena za gospodarski razvoj regije. V 16. stoletju so po Dravi splavili les, v 19. stoletju pa se je razmahnila trgovina z lesom, ko je po reki letno plulo kar 2.000 splavov. Šajke, manjša plovila, so izpodrinili večji splavi, ki so prevažali les vse do Donave in celo Črnega morja. Splavarska sezona je trajala od gregorjevega do martinovega, v tem času pa je v pristaniščih in na splavih delalo na stotine dobro plačanih delavcev. Na vsakem splavu je bilo šest mož, spredaj pa je veslal najbolj izkušen, "kormoniš", ki je dobro poznal nevarno reko, polno brzic in čeri.
Največ splavov je izviralo iz Dravograda, kamor so zbirali les iz Mislinjske in Mežiške doline. Prvi dan so splavarji pripluli do Maribora, drugi dan pa do Donje Dubrave. Kljub gradnji železniške proge med Mariborom in Celovcem ter kasneje elektrarne Fala, ki je imela splavnico za prehod splavov, je Drava do druge svetovne vojne ostala najpomembnejša pot za prevoz lesa.
Sodobno splavarjenje: Turistična atrakcija in ohranjanje dediščine
Danes splavarji po Dravi namesto lesa prevažajo zabave željne turiste. Na Koroškem, v občini Muta, imajo v Gortini pristan Koroški splavarji, ki so v minulih letih prepeljali več kot 114.000 gostov. Vožnja s tradicionalnim splavom Taljanšek traja približno dve uri. Gostje so ob prihodu deležni dobrodošlice s kruhom, soljo in domačim žganjem, na polovici poti pa sledi flosarska malica. Program vključuje tudi glasbo, šale in predstavitev življenja splavarjev.
Mariborski flosarji, ki delujejo pod okriljem Turističnega društva Maribor, prav tako skrbijo za ohranjanje te tradicije. Njihovi začetki segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja z organizacijo prvega splavarskega krsta. Danes imajo v svoji floti več splavov, vključno z velikima "taljanškoma", ki sprejmeta do 65 ljudi, ter manjšim "hlodovcem" za manjše skupine do 12 ljudi. Za vrnitev splavov na izhodiščno točko v Koblarjev zaliv uporabljajo motorne čolne.
Obiskovalci se lahko na vožnji preizkusijo v vlogi flosarja, spoznajo zgodovino regije in se poučijo o splavarjenju. Na vsaki vožnji izberejo posameznika, ki ga po opravljenem preizkusu veslanja krstijo v pravega flosarja. Ta vloga zahteva avanturistično žilico, entuziazem in veselje do dela z ljudmi.
Doživetje na splavu: Zabava, kultura in kulinarična ponudba
Doživetje na splavu ponuja edinstveno perspektivo na Maribor in njegovo okolico. Plovba od Koblarjevega zaliva do Lenta traja uro in petnajst minut ter vključuje zabavni program, kot so flosarski krst, tradicionalna slovenska glasba in nepozabni razgledi. Program je na voljo v sedmih jezikih, rezervacija pa je obvezna vsaj dva dni vnaprej.
Flosarski krst je poseben obred, kjer novince sprejmejo v flosarski ceh. Spremlja ga tradicionalna slovenska glasba, pogosto pa za dobro razpoloženje poskrbi "Splavarski trio". Gostje uživajo v aperitivu, flosarski malici, vinu, mineralni vodi, jabolčniku in kavi. Posebej zanimivo je doživetje na "hlodovcu", kjer je mogoče bolj intimno doživeti reko in njena bogastva.
Koroški splavarji ponujajo tudi prikaz gradnje novih splavov, imenovan "taljanšek", ki poteka v duhu starih običajev. Dogajanje se zaključi s flosarsko veselico. V sklopu programa se lahko obiskovalci naučijo upravljati s splavom in veslati s splavarskim lemežem.
Splavarski krst v Mariboru
Od splavarjenja do turistične atrakcije: Razvoj in prihodnost
Turistični potencial reke Drave še zdaleč ni v celoti izkoriščen. Odpirajo se vrata za nove turistične programe in aktivnosti. Mariborski flosarji so v zadnjem letu razširili svojo ponudbo z vključitvijo doživetja na manjšem splavu "hlodovcu". Za to doživetje so pridobili certifikat "Naše najboljše", ki ga bodo izkoristili pri promociji.
Sezona splavarjenja na Dravi se običajno prične v aprilu in traja do konca oktobra. Lokacija odhoda je v Gortini 24, 2366 Muta. Priporočen je prihod vsaj 30 minut pred odhodom. Plačilo je možno z gotovino ali kartico v splavarskem pristanu, po želji tudi po predračunu. V primeru slabega vremena ni skrbi, saj imajo splavi streho in izkušnja poteka v vseh vremenskih pogojih.
Cena za to doživetje običajno vključuje zabavno in avtentično predstavitev splavarske tradicije, edinstveno plovbo po reki, bogato pogostitev z lokalno hrano in pijačo ter smeha in glasbe polno dvo-urno dogodivščino.
V prihodnosti Mariborski flosarji ne načrtujejo gradnje novih splavov, temveč vlagajo v obnovo obstoječih in izboljšave. V letošnjem letu so na splavu "taljanšku" postavili novo streho in kupili nov čoln. Prizadevajo si obiskovalcem zagotoviti najboljšo izkušnjo in nenehno izboljšujejo svoje turistične produkte. Kulinarična ponudba je pomemben del celotne izkušnje, zato sodelujejo z lokalnimi ponudniki hrane in pijače.
Mednarodno sodelovanje in ohranjanje nesnovne dediščine
Mariborski flosarji sodelujejo z Mednarodno splavarsko zvezo. Dva mlada splavarja, Rok Rajzman in Blaž Kostanjevec, sta se udeležila splavarskega tabora v Magdeburgu, Nemčija. Tabor, ki ga organizira Mednarodna splavarska zveza, združuje udeležence iz različnih držav in poteka pod okriljem programa Erasmus EU. Namen tabora je izmenjava praktičnih izkušenj splavarjenja, ki je priznano kot "Nesnovna kulturna dediščina človeštva" s strani Unesca.
Udeleženci tabora se učijo od izkušenih mojstrov in sodelujejo pri skupni vožnji po reki Labi, kar izpostavi bogato zgodovino splavarstva v Magdeburgu. Takšna sodelovanja krepijo mednarodno povezovanje in prispevajo k ohranjanju te dragocene kulturne dediščine.
Zanimivosti ob Dravi
V bližini splavarskih centrov se nahaja še več zanimivosti. V Mariboru lahko obiščete najstarejšo trto na svetu, Slovensko narodno gledališče Maribor ter se sprehodite po tri kilometre dolgi Splavarski učni poti med Lentom in Mariborskim otokom, kjer je deset informativnih tabel o zgodovini splavarjenja.
Na Koroškem si lahko ogledate župnijsko cerkev sv. Nikolaja in Slomškovo spominsko sobo v Vuzenici (ogled po predhodni najavi), Kovaški in gasilski muzej Muta, cerkev sv. Janeza Krstnika na Spodnji Muti ter Muzej hidroelektrarne Fala. V vasi Javnik, pred Ožbaltom, se nahaja tudi splavarski muzej, ki na kratko predstavlja zgodovino splavarjenja na Dravi.
Splavarjenje po Dravi je več kot le turistična atrakcija; je potovanje v preteklost, doživetje živahne kulture in priložnost za spoznavanje bogate dediščine slovenskih rek in ljudi, ki so jo oblikovali.