Slovenija skriva svojevrsten biser, ki ga ne oblivajo morski valovi, temveč obkroža mogočna reka Mura. V idilični prekmurski vasici Ižakovci, v neposredni bližini Beltincev, se razprostira Otok ljubezni, ena najbolj očarljivih izletniških točk v severovzhodnem delu države. Tukaj se stikajo zgodovina, legende, neokrnjena narava in bogata lokalna tradicija, vse skupaj pa prepleteno s pridihom romantike, ki kraj spremlja že stoletja. Ta naravni otok, ki ga je skozi stoletja oblikovala igra reke Mure, je postal simbol skritih srečanj, ljubezenskih zgodb in ohranjanja kulturne dediščine.
Kraj, kjer se srečujejo legende in zaljubljenci
Otok ljubezni je nastal ob igri reke Mure, ki je s svojim tokom izoblikovala naravni rečni rokav. Že od nekdaj je to kraj, kamor so se zaljubljenci umikali pred radovednimi pogledi. Legenda pravi, da je to poseben kraj za zaljubljence, kjer je pred mnogimi leti svojo ljubezen našla beltinska grofica Marija Zichy. Njuna romanca z revnim mlinarjevim sinom Petrom Družino, polna skrivnih poletnih srečanj in bolečega slovesa, še danes odmeva kot ena najbolj ganljivih prekmurskih legend. Po tem, ko je grofičina spletična zahtevala prekinitev razmerja, ki naj se za njen visok položaj ne bi spodobilo, je grofica mladeniču sporočila konec njune ljubezni. Fant je novico sprejel z žalostjo v srcu in odšel v neznano; nekateri pravijo, da se je utopil v Muri, drugi pa, da je odšel v tujino in padel kot vojak. Kljub tej žalostni zgodbi, se otok še vedno dojema kot prostor ljubezni, hrepenenja in možnosti za novo srečo. Po otoku se lahko sprehodimo mimo novejšega mostu in ploščadi, okrašene z velikima srci in ključavnicami ljubezni, ki simbolizirajo zavezanost zaljubljencev.
V preteklosti se je v zvezi z otokom pogosto uporabljala madžarska beseda »sziget«, kar pomeni otok. Na idejo enega od domačinov, ki je gostilni pripovedoval zgodbo o grofici, je bil otok poimenovan kot Otok ljubezni. Tudi danes se na otoku lahko srečamo s sledmi teh ljubezenskih zgodb, ki ga še vedno povezujejo z romantiko.
Brežna hiša in büjraški muzej: Zakladnica znanja o življenju ob Muri
Ob plavajočem mlinu stoji »Brežna hiša«, ki je več kot le stavba ob reki. V njej domuje stalna razstavna zbirka, posvečena »Büjraštvu na reki Muri«. Büjraštvo je starodavna obrt, ki je bila ključna za utrjevanje rečnih bregov in zaščito pred poplavami. Razstava prikazuje orodja, tehnike in načine dela, s katerimi so se možje s snopi vrbja, topolov in jelš borili proti moči nemirne reke, s čimer so ohranjali obdelovalno zemljo. Büjraši so bili delavci na reki Muri, ki so živeli neposredno ob njej. Njihovo delo ni bilo cenjeno in je bilo izjemno težko, saj je Mura vsako leto poplavljala bregove, odnašala mline in brode. Vendar so se ravno bujraši organizirali in s svojim delom pomagali obvladovati reko. Danes bujrašev ni več, v njihov spomin pa se vsako leto prirejajo tradicionalni »Büjraški dnevi«.
Poleg muzeja, ki predstavlja orodja in načine dela nekdanjih bujrašev, se v Brežni hiši nahaja tudi turistično-informativna pisarna. Obiskovalci lahko tam dobijo vse potrebne informacije o otoku in okolici, poleg tega pa je v hiši tudi prodajalna z izdelki domače obrti, ekološko moko iz domačega mlina, napitki in turistično literaturo. Prav tukaj si obiskovalci lahko ogledajo tudi predstavitev tkalstva in spoznajo, kako so nekoč obdelovali lan, ki je bil pomemben vir za izdelavo oblačil, še posebej po prvi svetovni vojni, ko je primanjkovalo surovin. V Ižakovcih so lan ponovno začeli pridelovati po letu 1992 za potrebe turističnih in kulturnih prireditev.
Plavajoči mlin na Muri: Srce otoka in simbol preteklosti
Najnovejša in ena najpomembnejših pridobitev Otok ljubezni je vsekakor pravi »plavajoči mlin na Muri«. Ta mlin, kakršnega danes poznamo, je bil postavljen leta 1999 po vzoru nekdanjih plavajočih mlinov, ki so nekoč množično delovali na reki Muri. Narejen je v celoti iz lesa, skupaj z velikim mlinskim kolesom pa stoji na dveh plitvih čolnih, imenovanih »kumpa«. V notranjosti mlina je prostor za mlinarja, ki še danes melje različne vrste moke, od ajdove in pšenične do ržene, pirine in koruzne, ki jo lahko obiskovalci tudi kupijo.
Mlin v Ižakovcih je edini tovrstni objekt v Sloveniji in eden redkih v tem delu Evrope. Predstavlja pomemben del lokalne identitete in je simbol ohranjanja mlinarske tradicije ob reki Muri. Čeprav se je leta 2022 zgodil tragičen dogodek, ko se je mlin sesedel, je načrtovana njegova obnova, saj ostaja ključni element Otok ljubezni. Ogled mlina je plačljiv, kar prispeva k ohranjanju te dragocene dediščine.
Brod čez reko Muro: Starodaven način prečkanja
Posebno doživetje za obiskovalce predstavlja vožnja z brodom, ki še danes povezuje oba bregova reke Mure. Ižakovski brod je precej velik in je eden redkih ohranjenih na Muri v Sloveniji. Brod sestavljata dva plitva čolna (kumpa), povezana s povezovalno in nosilno ploščadjo, na kateri je brodarjeva utica. Ploščad z ograjo je pripeta na jekleno medobrežno vrv, po kateri teče škripec z obesno vrvjo. Premika se s pomočjo rečnega toka in napete jeklene vrvi med bregovoma. Plovba traja le nekaj minut, a obiskovalci ob tem začutijo starodaven način prečkanja reke, ki je bil nekoč ključen za povezovanje skupnosti. Brod v Ižakovcih in brod v Melincih sta dva od skupno štirih brodov, ki še vozijo po reki Muri v Sloveniji. Vožnja z brodom je plačljiva, kar omogoča njegovo vzdrževanje in ohranjanje te edinstvene tradicije. Na brodu se včasih odvijajo tudi posebni dogodki, od druženj do romantičnih porok, kar dodaja še poseben čar temu starodavnemu prevoznemu sredstvu.
Potapanje Visa, zapovijednog broda JRM
Büjraški dnevi - praznik ob Muri, ki ohranja kulturno dediščino
Vsako leto v drugi polovici avgusta, natančneje drugi teden v mesecu, na otoku zaživi tradicionalna kulturna in zabavna prireditev »Büjraški dnevi«. Ta dogodek, ki se organizira že od leta 1991 dalje, ohranja spomin na nekdanje življenje ob reki Muri in predstavlja duh turistične, kulturne, etnološke in zabavne prireditve. Dogodek združuje kulturni, etnološki in zabavni program, kjer obiskovalci spoznajo dediščino büjrašev, okusijo lokalne kulinarične posebnosti in prisluhnejo glasbi. Prav ti dnevi so priložnost, da se prepletajo tradicija, zgodovina in sodobna družabnost, posvečeni pa so predvsem spominu na življenje in delo ljudi, ki so skozi desetletja živeli s to večkrat nemirno reko in se spopadali z njenimi izzivi. Obujajo se spomini na starodavna ročna opravila, povezana z življenjem obmurskega človeka, in se ohranja ljudsko izročilo ter kulturna dediščina.
Okusi in doživetja ob reki: Kulinarične posebnosti in užitek v naravi
Otok ljubezni ne ponuja le sprehodov med topoli in tulipanovci, temveč tudi pristen stik z domačimi okusi, ki so neločljivo povezani z življenjem ob reki Muri. Posebnost tega kraja je »pajani kruj«, ki ga lahko obiskovalci pripravijo kar sami na odprtem ognju. Ta poseben kruh, ki ga podrgnejo s česnom in zabelijo z zaseko, je prava poslastica, ki se odlično prileže po raziskovanju otoka ali po spustu po reki Muri. Med drugimi kulinaričnimi posebnostmi izstopa tudi »riba na batu«, ki se na poseben način peče na žerjavici.
Obiskovalci se lahko okrepčajo v bližnji okrepčevalnici, kjer ob zvokih narave in svežem zraku preprosto uživajo v pristnih okusih prekmurske kuhinje, ki jo obiskovalci lahko doživijo v moderni izvedbi, kot jo priporočajo Vita, Olja in Juna. Med ponudbo izstopajo tudi zanimive in malo drugačne prekmurske jedi v gostilni Tonček, ki je prava domača gostilna.
Skozi skoraj vse leto lahko obiskovalci posežejo po vožnji z brodom, kar je izjemno doživetje. Prav tako pa je na voljo tudi »ljubezenski napoj«, ki naj bi pomagal starim in mladim pri uresničitvi njihovih najbolj skritih želja, kar še dodatno poudarja romantično noto otoka.
Sprehod po otoku in sodobni utrip za popotnike
Obisk otoka dopolni prijeten krožni sprehajalni pot, ki se vije ob reki, skozi gozd, mimo klopi ljubezni in lesenih hišic na kolih. Te hiške, ki so nekoč služile kot zaščita pred poplavami, so posebnost območja in pričajo o iznajdljivosti domačinov. Pot je dobro označena, primerna za vse generacije in priljubljena tudi med tujci, ki otok pogosto obiščejo. Na poti naletite na številne informativne table, ki nudijo vpogled v zgodovino in naravne posebnosti območja.
Za popotnike z avtodomi je urejeno postajališče PZA Ižakovci - Otok ljubezni, ki se nahaja v neposredni bližini plavajočega mlina. Postajališče omogoča udobno parkiranje, urejeno je večje parkirišče, tudi za avtodome, kjer je omogočen priklop na elektriko, oskrba z vodo ter izpust odpadne vode in fekalnih rezervoarjev. To omogoča obiskovalcem, da si vzamejo več časa za raziskovanje otoka in okolice, saj tradicija srečuje sodoben način potovanja in ponuja popolno izhodišče za raziskovanje Prekmurja. Zelo priporočljivo je s seboj imeti kolesa, da se lahko odpravite na izlet po bližnjih krajih, kot so Ižakovci, Beltinci, Odranci, Veržej. Odločite se lahko tudi za spust v rafting čolnih po reki Muri, kar predstavlja dodatno pustolovščino.
Otok ljubezni je mnogo več kot le turistična znamenitost. Je prostor, kjer reka Mura šepeta zgodbe preteklosti, kjer legenda o grofici še vedno živi, kjer se ohranja dediščina bujrašev in kjer se danes odvijajo romantične poroke. Je kraj, ki ponuja edinstveno doživetje, polno romantike, zgodovine in stika z naravo.
Zanimivosti v bližini in širše
Obisk Otok ljubezni lahko popestrite z ogledom drugih znamenitosti v bližnji okolici. Priporočamo ogled gradu Beltinci, kjer je na ogled stalna razstava o zgodovini zdravstva v Pomurju s poudarkom na lekarništvu. Na ogled so tudi grajske prostore s salonom grofice Marije Zichy in razstava plemiške družine v beltinskem gradu. V bližini je tudi cerkev sv.
Tisti, ki iščejo sprostitev in blagodejne učinke termalne vode, lahko obiščejo bližnje Terme 3000 v Moravskih Toplicah. Tam se nahaja črna termomineralna voda iz petih vrelcev, ki izvira iz globin od 1.175 do 1.467 metrov. Na izviru ima voda 72 °C, kar jo uvršča med najtoplejše termomineralne vode v Sloveniji in celo v svetu. Ta voda je edinstvena zaradi svoje visoke temperature ob izviru, motnega videza, slanosti in rahlega vonja po nafti. Čeprav ni primerna za pitje, se uvršča med hipertonične in hipertermalne mineralne vode ter je že od svojega odkritja razglašena za naravno zdravilno sredstvo, ki je še danes visoko cenjeno in nadvse dragoceno.
Reka Mura sama po sebi predstavlja posebno doživetje. Izvira v Nizkih Turah v Avstriji in je dolga 444 km, v Dravo pa se izliva pri Legradu na Hrvaškem. Iz alpske preide Mura v Sloveniji v nižinsko reko, za katero je bil nekoč značilen širok rečni prostor, s številnimi vijugami, stranskimi rokavi, zatoki, prodišči, poplavnimi logi in mrtvicami. Mura velja med ljubitelji narave za nekaj posebnega, mističnega in skoraj eksotičnega, njeno območje pa je raj za opazovanje ptic in uživanje v miru neokrnjene narave. Odločite se lahko tudi za spust v rafting čolnih po reki Muri, kar predstavlja dodatno pustolovščino in drugačen pogled na to prelepo reko.