Nosečnost je vznemirljivo obdobje v življenju vsake ženske, ki pa lahko prinese tudi nekaj skrbi, še posebej ko gre za obveščanje delodajalca in nadaljevanje poklicnih obveznosti. Zakonodaja v Sloveniji, kot tudi mednarodne konvencije, nosečnicam zagotavljajo posebno varstvo na delovnem mestu. Kljub temu pa se v praksi pojavljajo številne dileme in vprašanja, od tega, kdaj obvestiti delodajalca, kakšne prepovedi veljajo za nosečnice, do vprašanja, kako ravnati v primeru težav ali posebnih zahtev delovnega mesta.
Posebno varstvo nosečnic na delovnem mestu
Nosečnice spadajo med posebej varovano kategorijo delavcev, katerim zakon določa dodatne pravice in zaščito. Mednarodna konvencija o varstvu materinstva prav tako ureja nosečnice in njihovo zaščito na mednarodni ravni. V primeru morebitnih pravnih dilem glede dela nosečnic, se je priporočljivo obrniti na pravne svetovalce. Delodajalec je dolžan delavki takoj, ko ga seznani z nosečnostjo, omogočiti posebno varstvo. Takoj, ko delavka delodajalcu sporoči, da je noseča, mora delodajalec, v sodelovanju s pooblaščenim specialistom medicine dela, prometa in športa, preveriti oceno tveganja njenega konkretnega delovnega okolja. Prav tako je treba ugotoviti, ali obstaja kakšno tveganje okvare zdravja zaposlene ali ploda. Če obstajajo kakšne omejitve, mora delodajalec delavki zagotoviti opravljanje drugega dela in plačo, kot če bi opravljala svoje delo (če je to zanjo ugodneje).
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti. Prav tako se pogodbe o zaposlitvi ne sme odpovedati delavki, ki doji otroka do enega leta starosti. Enako velja za starše v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela ter še en mesec po izrabi tega dopusta. Zakon sicer dopušča tudi izjemne primere, ko je prenehanje delovnega razmerja za nosečnice mogoče, vendar vsakič le ob podanem soglasju inšpektorja za delo.
Prepovedi in omejitve za nosečnice na delovnem mestu
Nosečnicam delodajalec ne sme:
- naložiti dela preko polnega delovnega časa;
- zahtevati ali iskati kakršnihkoli podatkov o nosečnosti delavke, razen če to sama dovoli zaradi uveljavljanja pravic v času nosečnosti;
- naložiti opravljanja del, ki bi lahko ogrozila njeno zdravje ali zdravje otroka zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja ali delovnim pogojem, ki se določijo s podzakonskim aktom;
- odrediti nočnega dela, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka.
Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk, natančneje določa, katerim dejavnikom na delu ne smejo biti izpostavljene nosečnice. Prav tako je s pravilnikom določeno, katerim dejavnikom ne smejo biti izpostavljene glede na oceno tveganja. Ocena tveganja je dokument, v katerem so ocenjena vsa tveganja, ki so jim delavci izpostavljeni ali bi jim lahko bili izpostavljeni pri delu.
Prepoved izpostavljenosti določenim tveganjem
Nosečnicam so prepovedana dela, ki se opravljajo stoje in delo na akord. Dvigovanje težkih bremen, stres in nevarna dela so za nosečnice škodljiva. Noseča delavka ne sme opravljati del, pri katerih je potrebno dviganje težkih bremen. Opravljanje del, ki se pretežno izvajajo v stoječem položaju, je omejeno: nosečnica lahko po 21. tednu nosečnosti največ 4 ure na dan opravlja dela v stoječem položaju. Dela s snovmi, ki so nevarne za zdravje, so prepovedana.
Nosečnice ali doječe matere ne smejo opravljati nočnih del. Med nočna dela štejejo dela med 20. in 6. uro. Obstajajo pa izjeme, na primer pri prevozih, glasbenih ali gledaliških predstavah ali pri negovalnem osebju. Nosečnice ali doječe matere lahko v teh panogah delajo do 22. ure. Prav tako velja, da nosečnice in doječe matere ne smejo delati ob nedeljah in praznikih. Tudi tukaj obstajajo izjeme, in sicer na področju gostinstva, v podjetjih z neprekinjeno menjavo izmen ali pri glasbenih in gledaliških predstavah. Nosečnice ali doječe matere prav tako ne smejo imeti nadur. Delovni čas ne sme presegati 9 ur na dan in 40 ur na teden.
Kdaj obvestiti delodajalca o nosečnosti?
Večina žensk obveščanje o nosečnosti v službi ne doživlja kot prijetno. Veliko žensk se boji, da je po nosečnosti kariere konec, ali pa da bi s to novico lahko razjezile delodajalca ali neposrednega nadrejenega. Druge se bojijo zapletov in zato želijo počakati do 12. tedna nosečnosti, ko se težave pogosteje pojavljajo, ali celo do izgube otroka.
Po prvem trimesečju: Večina žensk se odloči povedati delodajalcu po prvem trimesečju (okoli 12. tedna), ko je tveganje za spontani splav nižje. Upoštevajte naravo vašega dela: Časovni okvir za obveščanje delodajalca je odvisen tudi od vaše vloge in narave dela.
Vendar pa nekateri strokovnjaki in tudi izkušnje žensk kažejo, da je v določenih primerih bolje obvestiti delodajalca prej. Takoj, ko izveste za svojo nosečnost, morate o tem obvestiti svojega nadrejenega. To je pomembno zato, da lahko vaš nadrejeni ravna v skladu z določbami v zvezi z materinstvom. Ko delodajalca obvestite o svoji nosečnosti, mu morate povedati tudi pričakovani datum rojstva. Te informacije so pomembne, saj nekaterih dejavnosti v določenem obdobju nosečnosti ni več dovoljeno opravljati. Vendar pa morate svojega nadrejenega obvestiti najpozneje po 12. tednu nosečnosti.
Kdaj povedati delodajalcu - različna mnenja in izkušnje:
Zgodnje ptice (v prvih tednih): Te ženske pogosto ne želijo čakati in novico razširijo takoj, ko na testu nosečnosti zagledajo pozitiven znak. To so lahko tiste, ki so se dalj časa trudile zanositi ali tiste, ki se v prvih mesecih soočajo z izrazito jutranjo slabostjo, ki je ni moč skriti.
- Primer: "S partnerjem sva se trudila zanositi več kot tri leta in to obdobje je bil za naju velik stres. Vsakič, ko je test nosečnosti pokazal negativno, mi je bilo zelo hudo. Prav zato nisem čakala niti sekunde, ko nama je ginekologinja potrdila nosečnost. Sreča je bila nepopisna, zato sem takoj poklicala starše in najbližje prijateljice." - Tadeja, 37.
- V primeru krvavitev ali krčev, ki zahtevajo bolniški stalež, je obvestilo nujno takoj.
- Pri delu z nevarnimi snovmi ali fizično zahtevnem delu je obvestilo nujno takoj.
Po prvem ultrazvoku ali nuhalni svetlini (okoli 8.-13. teden): To je pogost čas za obveščanje, saj se tveganje za spontani splav zmanjša, opravljeni so prvi pomembni pregledi.
- Primer: "Po nuhalni svetlini. Nekako takšni greš mimo tistega rizičnega obdobja, ko gre lahko marsikaj narobe in je ravno lepo čas za povedat v službi. Seveda … razen če nimaš kakšnega fizičnega dela in bi to lahko vplivalo na potek nosečnosti. Potem se pove prej."
- Primer: "Jaz sem povedala prejšnji teden (se pravi v 12. tednu), ko sem šla zaradi izredno slabega počutja na bolniško. Sicer sem pa mislila povedati nekje po NS, ko bi bilo obdobje največjega tveganja za splav že mimo."
Po 12. tednu ali v drugem trimesečju: Mnoge ženske se držijo pravila 12 tednov, ko se možnosti za spontani splav drastično zmanjšajo.
- Primer: "Dve prijateljici sta izkusili spontani splav v 10. tednu nosečnosti, njuna izkušnja pa mi je še bolj utrdila prepričanje, da ne bom razglašala svojega stanja, vse dokler ne minejo vsaj prvi trije meseci. Novice s partnerjem nisva želela deliti z nikomer, tako da je bila kar 14 tednov to le najina skrivnost." - Meta, 29.
- Primer: "S partnerjem sva se že pred spočetjem otroka dogovorila, da ne bova razglašala novice nikomur in da bova pač enostavno počakala, dokler trebuha ne bova več mogla skrivati. Zdelo se nama je, da je to čisto najina stvar in pravica. Prva je seveda opazila moja mama, ko v začetku 6. meseca tudi široka tunika ni več pomagala. :)" - Helena, 27.
Kako začeti pogovor z delodajalcem?
Ustrezne predpriprave: Preden se srečate z delodajalcem, si pripravite ključne točke, ki jih želite izpostaviti. Izberite pravi trenutek: Izberite primeren čas za pogovor, ko boste imeli dovolj časa in zasebnosti za temeljit in iskren pogovor. Poskrbite, da ne bo prekinitev ali motečih dejavnikov. Bodite neposredni in samozavestni: Povejte delodajalcu za nosečnost mirno in samozavestno. Na primer: "Želim vas obvestiti, da sem noseča. Trenutno sem v X. tednu." Poudarite svojo zavezanost delu: Pomembno je, da delodajalcu pokažete, da ste še vedno predani svojemu delu. Predlagajte načrt za prehodno obdobje: Predlagajte načrt za prehodno obdobje in za čas vašega porodniškega dopusta. Bodite odprti za pogovor: Bodite pripravljeni odgovoriti na vprašanja delodajalca in sodelovati pri iskanju rešitev, ki bodo ugodne za obe strani.
Po pogovoru: Zapis pogovora: Po pogovoru je koristno, da ključne točke zabeležite pisno in jih pošljete delodajalcu po e-pošti ali v pisni obliki. Spremljanje zakonodaje: Bodite seznanjeni z zakonodajo in morebitnimi internimi pravilniki podjetja glede porodniškega dopusta in pravic nosečnic.
Nosečnost v poskusni dobi
Če ste sredi poskusne dobe in ste izvedeli, da ste noseči, o tem niste dolžni obvestiti nadrejenega. Če zaradi vaše nosečnosti pride do prekinitve delovnega razmerja v poskusni dobi, je to v nasprotju z zakonom o enakem obravnavanju. Zaščita pred odpustom je pomemben sestavni del zakona o materinskem varstvu. Zaščita pred odpustom začne veljati takoj po obvestilu o nosečnosti. Preneha se štiri mesece po rojstvu. Pri ženskah na starševskem dopustu zaščita pred odpustom neha veljati štiri tedne po prenehanju starševskega dopusta.
Posebni primeri in kdaj obiskati ginekologa
Večina nosečnic si ne more privoščiti, da bi s porodniškim oziroma materinskim dopustom začele že na začetku nosečnosti ter se tako povsem posvetile nosečnosti in pripravam na novega družinskega člana. Po drugi strani pa nekatere bodoče mamice do zadnjega dne pred porodom povsem brez težav in skrbi uživajo pri svojem delu v službi.
Čeprav si večina nosečnic ne more privoščiti, da bi si same izbrale, kdaj bodo prenehale delati ali zaradi nosečnosti kar pustile službo, je pri spodaj naštetih petih znakih skrajni čas, da obiščete svojega ginekologa, da vas pošlje na predčasno porodniško oziroma nujno potreben bolniški dopust.
- Znaki za prezgodnji porod: Krči, podobni menstruacijskim, redne krvavitve ali močnejši izcedki, Braxton Hicksovi popadki ali razdražljiva maternica, visok krvni tlak in otekanje, znaki, da se vaš maternični vrat odpira, predrti plodovi ovoji.
- Visokorizična nosečnost: Večplodna nosečnost, nosečniška sladkorna, preeklampsija, anemija, prezgodnji porod, težave s posteljico, sindrom HELLP.
- Fizično zahtevna služba: Dolgotrajno sedenje ali stanje brez odmora, dvigovanje težkih predmetov, delo z otroki, ki jih je treba dvigovati. V takih primerih je nujno pogovor z delodajalcem o prilagojenem delu ali bolniškem dopustu.
- Zelo zahtevno in stresno delovno mesto: Če nosečniške težave v kombinaciji z zahtevami delovnega mesta in povečanim stresom vodijo do povišanega pritiska ali drugih težav.
- Anksioznost ali/in depresija: Če zaradi čustvenega stanja nosečnica ne more normalno delati, je treba obiskati zdravnika.
Prav tako je pomembno vedeti, da vam med razgovorom za službo ni treba povedati, ali ste trenutno noseči. Že samo vprašanje je pravno nedopustno. Pri odgovoru lahko celo lažete, razen v primerih, ko delo ogroža zdravje nosečnice ali otroka.
Zakonska podlaga in nadaljnje pravice
ZDR-1 v 115. členu določa, da v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca (stečajni postopek, likvidacija družbe) mora delodajalec o tem obvestiti pristojni inšpektorat za delo. V primeru, da nastopijo pogoji za izredno odpoved delovnega razmerja, mora delodajalec o svoji želji in okoliščinah obvestiti pristojni inšpektorat za delo. Inšpektorat mu na podlagi preučenih dejstev dovoli ali ne dovoli prenehanja delovnega razmerja z nosečo žensko. Delavnopravna zakonodaja omogoča varstvo noseče ženske tudi v primeru, ko slednji že poteče odpovedni rok, vendar iz opravičenega razloga sama ni vedela, da je bila v času prejema odpovedi že noseča.
Poleg tega zakon določa, da mora delodajalec na delavčev predlog omogočiti drugačno prerazporeditev delovnega časa za lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti. Staršem, ki negujejo otroka do 3 let starosti, zakon omogoča, da ne soglašajo z nočnim ali nadurnim delom, torej lahko delo opravljajo le, če se s tem predhodno PISNO strinjajo. Zakonsko določena je tudi pravica doječih delavk do enournega odmora za dojenje ter do nadomestila za ta čas. Starši so upravičeni tudi do krajšega delovnega časa in do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva.
Varstvo v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zakon kategorizira 3 skupine varovanih oseb: nosečnice, doječe matere do 1. leta starosti otroka in starše, ki izrabljajo starševski dopust. Zakon nudi tem delavcem varstvo v primeru vseh razlogov za odpoved delovnega razmerja, razen v primeru izredne odpovedi ter pri prenehanju delodajalca. Pomembno je razumeti razliko med tem, ali je pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen ali nedoločen čas, saj v primeru, da je pogodba sklenjena za določen čas, ki preneha po poteku časa, določenega s pogodbo, delavec ni upravičen do varstva.