Nosečnost je v življenju ženske pomemben in pogosto pričakovan dogodek, ki pa ga včasih spremljajo tudi zapleti ali pa se ženska zaradi različnih okoliščin odloči za prekinitev nosečnosti. V tem članku bomo podrobno obravnavali prve znake nosečnosti, postopke in posledice umetne prekinitve nosečnosti ter relevantne starostne omejitve.
Zgodnji Znaki Nosečnosti
Prvi in najbolj očitni znak morebitne nosečnosti je izostanek menstruacije. Ob izostanku menstruacije je običajno mogoče opraviti tudi nosečnostni test, ki lahko potrdi ali ovrže nosečnost. Vendar pa se lahko poleg izostanka menstruacije pojavijo tudi drugi simptomi, ki nakazujejo na nosečnost, čeprav ti niso vedno zanesljivi in se lahko pojavljajo tudi ob drugih stanjih:
- Občutljive in otečene prsi: Prsi lahko postanejo bolj občutljive na dotik, nabreknejo in postanejo bolj polne. Bradavice in temni kolobarji okoli njih se lahko povečajo in potemnijo.
- Slabost z bruhanjem ali brez: Pogosto imenovana "jutranja slabost", čeprav se lahko pojavi kadarkoli čez dan ali ponoči. Vzrok je sprememba hormonskega ravnovesja.
- Povečana potreba po uriniranju: V zgodnji nosečnosti se pogostejše uriniranje pojavi zaradi povečanega pretoka krvi v medenici in delovanja ledvic.
- Utrujenost: Zelo pogost simptom v zgodnji nosečnosti, ki ga povzročajo visoke ravni hormona progesterona.
- Spremembe v čustvih: Hormonske spremembe lahko povzročijo nihanje razpoloženja, povečano občutljivost ali razdražljivost.
- Spremembe v apetitu in željah po hrani: Lahko se pojavi nenadna želja po določeni hrani ali pa odklanjanje sicer najljubše hrane. V nekaterih primerih se lahko pojavi tudi spremenjen vonj.
- Slabost ali omotica: Pogosto se pojavlja zaradi padca krvnega tlaka ali krvnega sladkorja.
- Zaprtost: Hormonske spremembe lahko upočasnijo prebavo.
- Blago krvavenje ali izcedek: Včasih se lahko pojavi rahlo krvavenje ali rjavkast izcedek, ki ga imenujemo tudi "implantacijsko krvavenje", ko se oplojeno jajčece ugnezdi v steno maternice. To se običajno zgodi okoli 6. do 12. dneva po spočetju.
Pomembno je poudariti, da prisotnost teh simptomov ne pomeni nujno nosečnosti, prav tako pa njihova odsotnost ne izključuje nosečnosti. Najbolj zanesljiv način za potrditev nosečnosti je nosečnostni test in pregled pri ginekologu.
Postopki Umetne Prekinitve Nosečnosti
V primeru, da se ženska odloči za prekinitev nosečnosti, obstajata dva glavna načina izvedbe, odvisno od trajanja nosečnosti: medikamentozni splav (s tabletko) in kirurški splav (endometrijska aspiracija ali abrazija).
Medikamentozni Splav (Splav s Tabletko)
Medikamentozni splav je metoda, ki se običajno uporablja v zgodnji nosečnosti, do približno 9. ali 10. tedna nosečnosti, merjeno od prvega dne zadnje menstruacije (ZM). Postopek običajno poteka v dveh fazah:
- Prvi del: Ženska zaužije tableto mifepriston, ki blokira delovanje hormona progesterona, nujnega za ohranjanje nosečnosti. Ta tableta lahko povzroči rahle krče in rjav izcedek.
- Drugi del: Nekaj ur ali celo dan kasneje ženska v bolnišnici ali doma (odvisno od protokola) zaužije ali vaginalno dobi tablete prostaglandina (npr. misoprostol). Te povzročijo krčenje maternice in izločitev nosečnostnega tkiva.
Medikamentozni splav lahko traja od nekaj ur do nekaj dni. Po posegu lahko ženska doma nadaljuje z jemanjem zdravil za lajšanje krčev in zmanjšanje krvavitve. Kljub temu, da je ta metoda manj invazivna kot kirurški poseg, lahko povzroči močne krče in krvavitve, ki so lahko podobne močnejši menstruaciji. V približno 1-2% primerov postopek ni popolnoma uspešen in je potrebna dodatna abrazija.
Kirurški Splav (Endometrijska Aspiracija ali Abrazija)
Kirurški splav je postopek, pri katerem se nosečnost odstrani iz maternice s pomočjo kirurških instrumentov. Običajno se uporablja, kadar medikamentozni splav ni mogoč ali uspešen, ali pa v kasnejših fazah nosečnosti (do 10. tedna ZM).
- Endometrijska aspiracija (EA): To je manj invaziven kirurški postopek, ki se lahko opravi v zgodnji nosečnosti (približno do 6. ali 7. tedna ZM). Postopek traja le nekaj minut, običajno se izvede z lokalno anestezijo in po posegu lahko pacientka zapusti ustanovo že po nekaj urah počitka.
- Abrazija: To je bolj invaziven kirurški poseg, ki se običajno opravi pod splošno anestezijo. Med posegom se maternična votlina očisti s posebnim instrumentom (kireto) ali z vakuumsko aspiracijo. Po posegu je potrebno nekajurno opazovanje v bolnišnici, če ne pride do zapletov.
Po kirurškem posegu lahko ženska isti dan ali naslednji dan zapusti bolnišnico. Krvavitve po posegu so običajno manjše kot pri medikamentoznem splavu in postopoma izzvenijo.
Trajanje Bivanja v Bolnišnici po Posegu
Čas, ki ga ženska preživi v bolnišnici po posegu, je odvisen od vrste splava in morebitnih zapletov:
- Medikamentozni splav: Običajno ženska ostane v bolnišnici nekaj ur po zaužitju drugega dela zdravil, da se spremlja njeno stanje. Če ne pride do zapletov, lahko domov že isti dan. V primeru, da je potreben daljši nadzor, lahko ostane do naslednjega jutra.
- Kirurški splav (EA ali abrazija): Po posegu, zlasti če je opravljen z lokalno anestezijo (EA), lahko ženska zapusti bolnišnico že po nekaj urah počitka. Po splošni anesteziji (abrazija) je potrebno nekajurno opazovanje, nato pa je odhod domov običajno možen isti dan popoldan ali zvečer. V primeru zapletov, kot je močna krvavitev ali vnetje, je lahko bivanje v bolnišnici podaljšano.
Pomembno je vedeti, da se po vsakem posegu lahko pojavijo zapleti, čeprav so redki (približno 1-2%). Ti lahko vključujejo nezadostno čiščenje maternice, krvavitve, vnetje ali poškodbe maternice. V takšnih primerih je potrebno dodatno zdravljenje ali ponoven poseg.
Starostna Meja za Samostojno Odločanje o Splavu
V Sloveniji je starostna meja za samostojno odločanje o prekinitvi nosečnosti odvisna od trajanja nosečnosti:
- Do 10. tedna nosečnosti (šteto od prvega dne zadnje menstruacije): Ženska se lahko samostojno odloči za prekinitev nosečnosti, ne glede na njeno starost. V primeru mladoletnih oseb (mlajših od 15 let), ki se odločijo za splav, se včasih priporoča pogovor z drugim sorodnikom ali skrbnikom, ki ni "brezupen primer", kot so lahko starši. V praksi pa je pri mladoletnih osebah pogosto vključen tudi socialni delavec ali drug strokovnjak CSD, ki pomaga pri odločitvi in postopku.
- Po 10. tednu nosečnosti: Za prekinitev nosečnosti po 10. tednu je potrebna odločitev komisije za prekinitve nosečnosti in sterilizacije. Ta odločitev temelji na tehtnih razlogih, ki so lahko zdravstvene narave, bodisi za mater ali plod.
Pred uradnim postopkom prekinitve nosečnosti, tudi pred 10. tednom, je del postopka pogovor s socialno delavko. Ta pogovor je namenjen informiranju in podpori ženski, ne pa prisili v odločitev. Na podlagi tega pogovora se dobi tudi termin za postopek.
Možne Posledice Splava na Prihodnje Nosečnosti
Splav, zlasti če je bil izveden kirurško, lahko v redkih primerih pusti posledice na prihodnje nosečnosti. Najpogostejše so:
- Vnetje: Če po posegu pride do vnetja rodil, to lahko povzroči brazgotinjenje in zoženje jajcevodov, kar lahko zmanjša možnost za zanositev ali poveča tveganje za izvenmaternično nosečnost.
- Poškodbe maternične stene: Redko se lahko med kirurškim posegom poškoduje maternična stena, kar lahko vpliva na kasnejše nosečnosti, zlasti na sposobnost maternice, da prenese rast ploda.
- Psihične posledice: Poleg fizičnih posledic lahko splav pusti tudi globoke psihične in čustvene posledice, kot so žalost, krivda, anksioznost ali depresija. Te posledice so lahko bolj izražene, če je bila ženska v postopek prisiljena ali če se zanj ni popolnoma odločila sama.
Pomembno je poudariti, da večina žensk po splavu normalno zanosi in donosi otroke. Če pa se pojavijo težave, je nujno obiskati ginekologa za nadaljnje preiskave in zdravljenje.
Jemanje Zdravil med Splavom in po njem
V nekaterih primerih, zlasti pri medikamentoznem splavu, lahko zdravnik predpiše zdravila za lajšanje krčev ali zaustavitev krvavitve. V primeru, da ženska jemlje zdravila za kronična vnetja, kot je Imuran, je nujno, da o tem obvesti zdravnika, ki opravlja poseg, saj lahko nekatera zdravila vplivajo na postopek ali okrevanje.
Po splavu je pomembno slediti navodilom zdravnika glede počitka, higiene in morebitnega jemanja zdravil. Ob pojavu močnih krvavitev, krčev ali drugih neobičajnih simptomov je nujno takoj poiskati zdravniško pomoč.
Tableta za splav | Videoposnetek o načrtovanem starševstvu
Pomembnost Pogovora z Zdravstvenim Osebjem
Vsa vprašanja in dvomi glede nosečnosti, splava ali prihodnjih nosečnosti je najpametneje nasloviti na svojega ginekologa ali drugega zdravstvenega strokovnjaka. Samo oni lahko nudijo natančne informacije in strokovno pomoč glede na individualno situacijo. Ne oklevajte in se obrnite na njih, saj je vaše zdravje in dobro počutje najpomembnejše.
V primeru krčevitih bolečin po splavu s spremljajočo močnejšo krvavitvijo v roku nekaj dni do enega tedna je potrebno čimprej preveriti, če ni kaj "zaostalo" v maternici ob posegu. To se v najbolj izurjenih rokah zgodi približno v 1 - 2% primerih. Priporočam torej, da se po vsaj 8 urnem odrekanju vsem živilom in v nekem "krščanskem času", torej med 8. uro zjutraj in 16. uro popoldan odpravite v ustrezno ustanovo z urgentno ginekološko ambulanto, da se preveri, če je potrebno poseg ponoviti ali ne.
Formalno je uspešnost medikamentoznega splava (s tabletko) in endometrijska aspiracija enaka (99%), razlika pa je, koliko časa traja od začetka do konca postopka. Medikamentozni splav traja 2 do 3 dni, EA pa 3 minute. Nobena od metod večinoma nima trajnih posledic, z izjemo psiholoških, če je ženska v postopek prisiljena z neprijaznimi okoliščinami od zunaj. Pred uradnim postopkom, tudi pred 10. tednom, je del postopka pogovor s socialno delavko, kjer se dobi tudi termin za postopek. Posebnih pojasnil za odločitev niste dolžni dajati. To je pogoj šele po 10. tednu, ko o prekinitvi nosečnsoti odloči komisija za prekinitve nosečnosti in sterilizacije. Med 3. in 4. tednom se splava ne dela, ker se tako zgodaj mesto nosečnosti še ne da preveriti. Govoim seveda o gestaciji, to je trajanje nosečnsoti šteto od prvega dneva ZM dalje. Prekinitev nosečnosti je možna šele pri najmanj 5 + ali 6 tednih po ZM.
Če ne krvavitev kot iz pipe oziroma zelo močno, lahko postopek zaključite povsem po načrtu in se v bolnišnici oglasite v ponedeljek zjutraj, kot je bilo dogovorjeno. Postopek poteka točno tako, kot ste zapisali v drugem delu. Običajno zadostuje prvi odmerek 4 tabletk in pri nas se tudi če ne pride do izločitve nosečnosti, žensko običajno odpusti in stanje preveri po nekaj dneh.
Za prekinitev ste se povsem pravilno odločili. Dinamika rasti in razvoja nosečnosti je namreč precej hitrejša in če od prvega opaženja GV v tednu dni ni videti utripov plodovega srca, je nosečnost neuspešna in nadaljnje čakanje nima nobenega smisla. Celo 3 tedensko čakanje po jasno vidni GV je popolnoma nesmiselno.
Dogajanje okrog splava ste sicer opisali, vendar brez časovnega okvira, tako da nimam pojma kdaj se je vse skupaj začelo, kako dolgo je trajalo in koliko ste od odpusta. Ob močnejših krvavitvam običajno preverimo tudi rdečo krvno sliko, da bi vedeli, kakšna je bila kri pred krvavitvijo, saj se takoj po krvavitvi slika običajno še ne spremeni. Vse to namreč vpliva na oceno, če je to, kar opisujete, še dopustno oziroma sprejemljivo ali pa ne več.
Torej ste od splava 2 dni? Po abraziji bi po enem dnevu ne smeli več tako močno krvaveti, da gredo še kosi od vas. Če jutri ne bo bistveno boljše, priporočam, da se tešči še dopoldne vrnete v bolnišnico. Sicer pa splav s tabletko lahko poteka tudi tako kot pri vas, čeravno to ni primer, s katerim bi to metodo promovirali.
Prekinitev nosečnosti na vašo pobudo je možna do 10. tedna nosečnosti, način pa je odvisen od trajanja nosečnosti. Tudi pri prvesnici je možna endometrijska aspiracija, vendar se danes vsaj do konca 8. tedna vse pogosteje raje uporablja tabletke. Tak splav žal traja vsaj 2 do 3 dni. Endometrijska aspiracija bi se lahko izvedla z lokalno anestezijo in traja nekaj minut. Možno pa jo je varno izvesti nekje do 7. tedna, po možnosti pa čim prej po tem, ko se nosečnost lahko opazi v maternici.
Če ste imeli prvi dan ZM 8.9. in imate ciklus na 28 dni, potem ste danes bili noseči 5 tednov in 5 dni, torej ste v 6. tednu. Mini splav z aspiracijo je možen do polnih 7 tednov nosečnosti, s tabletko pa še vsaj 1 teden dalj in še več. UZ pregled seveda lahko pokaže tudi odstopanje od tega izračuna, tako v - kot +, saj se trajanje nosečnosti v vsaj 25% nosečnosti žal ne ujema s podatkom o ZM.
Razpolovni čas za hormon hCG je približno 2 do 3 dni, torej je trajanje njegove prisotnosti do dločene mere odvisno tudi od trajanja nosečnosti in statusa nosečnosti ob splavu (živa ali odmrla nosečnost). Vsekakor lahko hormon v krvi tudi po popolnem splavu dokažemo še 2 do 3 tedne po splavu.
Test ponovite ponovno čez 10 do 14 dni.
Pomembno je, da imate za prekinitev nosečnosti časa do 10 tednov od ZM, seveda v primeru, da se trajanje nosečnosti res tudi ultrazvočno ujema s tem datumom. Postopki so lahko zelo različni, odvisno od tega, kdaj se za postopek odločite (med 5. in 7. tednom ali po 7. tednu) in kaj vam je pomembnejše (hitrost posega ali čim večja podobnost z naravnim splavom). Kakorkoli, najprej potrebujete informacijo o trajanju nosečnosti na podlagi UZ pregleda pri svojem ginekologu, ki vam bo ob takšni odločitvi napisal tudi napotnico za poseg oziroma ukrep v bližnji porodnišnici.
Če menite, da je krvavitev premočna, ni druge možnosti, kot da se vrnete na pregled in nekdo z UZ preveri stanje v maternici. Včasih je res treba tudi po splavu s tabletko narediti abrazijo. V primeru, da se to zgodi tudi tokrat, ne gre za nagnjenost k temu ampak je to običajno tveganje pri vsakem splavu, bodisi z kirurško tehniko ali z zdravili.
Primolut ni zdravilo izbora v nosečnosti. Bole bi bilo kaj bližje naravnemu progesteronu, morda didrogesteron (Dabroston). Druga strategija je izključitev nosečnosti s krvno preiskavo beta hCG. Ta je zanesljiva in nikoli ne laže. Če niste noseči, lahko uporabljate tudi Primolut. Nosečnost se na UZ vidi šele pri polnih 5 tednih in nekaj dni (npr. 5 + 3), vi pa ste lahko noseči manj.
Iskreno ne razumem namena predpisovanja progestagena ob zadebeljeni sluznici po spontanem splavu, kar lahko zgolj pomeni, da se še ni vse sčistilo, progestagen pa tega zagotovo ne bo pospešil ampak kvečjemu še malo zadržal. Skratka, mislim, da bo brez Primoluta bolje kot z.
Mislim, da 3 mesece z novim poskusom ne bo treba čakati. Po prvi normalni menstruaciji po mojem mnenju lahko začnete poskušati znova.
Zakaj je prišlo do SS ne bomo mogli ugotoviti ampak stanje po OP je najmanj verjetni razlog. Glede na vašo starost je najverjetnejši posamezni razlog kromosomska napaka. Mislim, da lahko z novim poskusom zanositve začnete po prvi normalni M. Če ste zanosili spontano ne vidim posebnega razloga za kakršenkoli “postopek”. Vsaj leto dni si lahko vzamete časa za poskušanje po naravni poti.
Med samim postopkom nima smisla poskušati naravno, pred postopkom pa seveda ni ovire za to. Po splavu počakajte vsaj na prvo M, potem pa se lahko že starta z novim postopkom IVF. Zakaj pri normalnem spermiogramu delajo ICSI ne bi vedel, Je vsaj nelogično, zato bo treba vprašati na kliniki, kjer vam delajo OBMP.
Od dopolnjenega 16. leta starosti je ženska samostojna in lahko o rojstvu otrok odloča sama, brez odraslega zastopnika. Pri starosti < 16 let mora sicer imeti odraslega zastopnika, ki pa ni nujno eden od staršev. Lahko je tudi delavec CSD. Če ste se odločili za prekinitev nosečnosti, čim prej obiščite svojega ginekologa, če ga še nimate, pa si ga izberite in ob naročanju sestri povejte, zakaj potrebujete nujno obravnavo. Svobodno in brez dodatnih dovoljenj je namreč prekinitev nosečnosti dovoljena le do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti, šteto od prvega dneva ZM. Načinov prekinitve nosečnosti pred 10. tednom ne več. Dandanes se vse pogosteje uporablja medikamentozni splav, torej se odmeri nekaj zdravil, ki povzročijo odmrtje in izločitev nosečnosti. Sicer pa do 7. tedna obstaja tudi mehansko posrkanje nosečnosti iz maternice. Prvi postopek traja okrog 3 dni (sicer ste v bolnišnici le 1 dopoldne), drugi pa par minut. Posledic praktično ni. V cca. 1 do 2% primerih postopek v prvo ni zadovoljiv in ga je potrebno dopolniti z abrazijo (postrganjem) maternične votline.
Če pogledate, kdo oziroma kakšne organizacije so za zapisi in prispevki o škodljivosti splava, potem je vsakomur jasno, da so trditve, četudi katere med njimi včasih imajo tudi kakšno zrno soli, močno pristranske. Tako ofenzivno proti splavu namreč nastopajo skoraj izključno klerikalne organizacije ali posamezniki iz njihovih vrst z ekstremnimi stališči do splava kot pojava. Seveda ima splav dolgoročno lahko hude psihične posledice, zlasti tam, kjer se je nosečnica zanj odločila na podlagi zunanjih pritiskov, ne iz prepričanja, da je to zanjo in njeno neposredno okolico v dani situaciji prava stvar. Ko se z neko težko situacijo ali stanjem soočimo in sprejmemo zavestno odločitev, nam je praviloma lažje, ne težje. Najtežji del je odločitev, vse ostalo je manj problematično. Drugo so telesne posledice splava, ki so vezane večinoma za posebnosti nosečnosti v času, ko se prekinitev nosečnosti opravi, torej višino nosečnosti, za način izvedbe ter v primeru, da gre za mehanično, kirurško metodo tudi za spretnost in dejansko izvedbo prekinitve. Kot vsi vemo, vsaka operacija s seboj prinaša tudi tveganja. Torej, vse poškodbe rodil ali sosednjih organov pri kirurškem splavu imajo lahko ali pa nimajo posledic, odvisno od tega, kakšne so te poškodbe, kako so bile in kdaj so bile prepoznane ter kako so bile oskrbljene. Možno je seveda vse, od blagih kroničnih težavic do popolne izgube plodnosti (npr. celo izgube maternice - a izjemno, izjemni redko). Trditve, da bi naj splav povzročal raka na dojki in drugje so dobesedno potvorjene. Tudi, če je kje kakšna študija ugotovila drugače, pri toliko študijah lahko naredimo tudi medštudijske primerjave in te takšnih ugotovitev nikakor ne morejo potrditi. Nosečnosti, če so dokončane ali nedokončane, dolge ali kratke, z dojenjem ali brez, so samostojni dejavnik pri raku na dojki in ga zgolj zmanjšujejo, ne povečujejo. Dva od dejavnikov tveganja za raka dojke sta torej neodvisna, 1. da ženska nikoli ni bila noseča in 2. nikoli ni dojila. Trditve (ne informacije), ki si nasprotujejo, so si različne predvsem v tem, kako jih utemeljujejo, kaj si vzamejo za referenco in s čim se zadovoljijo pri kritični presoji. Vsi prispevki s strašilnimi vsebinami so zelo dvolični pri izbiri strokovnega materiala, na podlagi katerega karkoli trdijo, saj je kakovost njihovega “dokaznega gradiva” zelo slaba, da ne rečem marsikdaj prav diletantska.