Odločitev o umetni prekinitvi nosečnosti (UPN) je ena najtežjih, s katero se lahko sooči ženska. V Sloveniji je UPN na prošnjo ženske dovoljena do 10. tedna nosečnosti, pri čemer je cilj ohranjanje reproduktivnega zdravja žensk. Proces UPN je brezplačen za vse, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. V primeru, da oseba nima urejenega zavarovanja ali je tujka brez prebivališča, je storitev samoplačniška. Strošek se lahko razlikuje glede na trajanje nosečnosti, način prekinitve, vrsto anestezije in dolžino hospitalizacije.
Pot do odločitve in postopka
Če ženska ugotovi, da je noseča, nosečnost pa je neželena, se mora najprej naročiti na pregled pri izbrani ginekologinji. V primeru, da nima izbranega ginekologa, se lahko oglasi v najbližji ginekološki ambulanti. Ginekologinja bo z ultrazvočnim pregledom potrdila nosečnost, opravila pogovor z žensko ter izdala napotnico za UPN. Ob tem se določi tudi krvna skupina, če je še ni, ter po potrebi opravijo dodatni testi. S to napotnico se ženska nato naroči na postopek v katero koli regijsko bolnišnico.
Za nosečnosti do dopolnjenega 10. tedna, šteto od prvega dne zadnje menstruacije, se postopek opravi na željo nosečnice. Če nosečnost traja dlje kot 10 tednov, se mora ženska najprej zglasiti na Komisiji za umetno prekinitev nosečnosti prve stopnje, ki se redno sestaja v vseh regijskih bolnišnicah v Sloveniji.
Metode umetne prekinitve nosečnosti
Obstajata dve osnovni metodi umetne prekinitve nosečnosti, obe varni in učinkoviti, z malo stranskimi učinki, zapleti pa so redki. Noben način ni bistveno boljši od drugega, razlikujeta se predvsem v postopku izvedbe.
1. Medikamentozni splav (splav z zdravili)
Ta metoda je najpogostejša pri zgodnjih prekiditvah nosečnosti, zlasti do 10. tedna. Uporabljata se učinkovini mifepriston in mizoprostol.
Postopek se začne z zaužitjem tablete mifepristona (200 mg), ki preprečuje delovanje hormona progesterona, nujno potrebnega za vzdrževanje nosečnosti. To tabletko lahko ženska zaužije v ambulanti ali doma. Drugi del postopka se opravi v bolnišnici čez dva dni (v roku 36-48 ur) po zaužitju prve tablete. Zdravstveno osebje v nožnico vstavi tableti mizoprostola, ki sprožijo krčenje maternice in krvavitev. Ženska nato ostane na opazovanju v bolnišnici od štiri do šest ur. Med tem časom 60-70 % žensk doživi splavitev ploda in posteljice. Morebitne bolečine blažijo s protibolečinskimi zdravili. Če do krvavitve ne pride, se lahko dodajo dodatne tabletke, ki se raztopijo v ustih.
Po odpustu iz bolnišnice se lahko pričakuje menstruaciji podobna krvavitev še do sedem dni, nato pa približno pet dni rjav izcedek. Zdravniki v povprečju priporočajo še do pet dni bolniškega staleža in počitka.
Stranski učinki medikamentoznega splava so redki, lahko vključujejo slabost, zaprtje, bruhanje, drisko, občutek napihnjenosti ali izpuščaj na koži. Krvavitve so običajno močne kot menstruacija, v približno petih odstotkih pa lahko močnejše. V 3-5 % primerov je postopek neuspešen, kar se lahko pokaže šele po odhodu domov. V takšnem primeru je potreben ponoven poseg.
Pomembno: V določenih situacijah, kot so znana alergija na zdravila, huda astma, srčna aritmija, zmanjšano delovanje ledvic ali jeter, visok krvni tlak, huda slabokrvnost in nekatera druga redka obolenja, je potrebna skrajna previdnost pri uporabi teh zdravil. Zato je vedno potreben temeljit pogovor z zdravnikom pred izvedbo.
2. Kirurški splav (vakuumska aspiracija)
Kirurški splav je preizkušeno učinkovita metoda, ki se običajno uporablja do 14. tedna nosečnosti. Opravi ga ginekologinja v bolnišnici, praviloma v kratkotrajni splošni anesteziji.
Postopek vključuje razširitev materničnega vratu in nato posesanje vsebine maternične votline z aspiratorjem. Kadar je potrebno dodatno odstranjevanje, se to opravi s kireto, posebnim instrumentom. Med posegom ženska ne čuti bolečine. Poseg je hiter, traja približno 15 minut.
Če poseg poteka brez zapletov, lahko ženska bolnišnico zapusti že nekaj ur po posegu, priporočljivo v spremstvu svojcev ali partnerja. Krvavitev po posegu je navadno šibkejša od običajne menstruacije in lahko traja do sedem dni. Bolečine so večinoma zelo blage in se lahko lajšajo z analgetiki. Priporočljiva je kontrola pri izbrani ginekologinji čez dva do tri tedne.
Tveganja kirurškega splava: Kot pri vsakem kirurškem posegu, tudi pri kirurškem splavu obstaja majhna možnost zapletov. Najpogostejši so: poškodba maternice ali njeno predrtje, obilnejša krvavitev iz maternice, vnetje po posegu s posledično tvorbo zarastlin v votlini maternice, neuspešna izvedba posega ali zaostali delčki produktov nosečnosti ter zapleti zaradi anestezije (alergijske reakcije ali poslabšanje že obstoječe bolezni). V primeru zapletov vas zadržijo v bolnišnici dlje časa in ukrepajo glede na situacijo, kar lahko zahteva dodatno terapijo.
Po posegu se odsvetujejo spolni odnosi, težje fizično delo, kopanje in uporaba tamponov zaradi povečanega tveganja za okužbe. Priporoča se prhanje namesto kopanja.
Splav in RhD negativna krvna skupina
V primeru RhD negativne krvne skupine se priporoča ali je potrebno aplicirati RhD imunoglobulin. To je pomembno za preprečevanje senzibilizacije, ki bi lahko vplivala na prihodnje nosečnosti.
Vpliv na plodnost in splošno zdravje
Pomembno je poudariti, da sta oba načina UPN varna in učinkovita ter z malo stranskimi učinki. Zapleti so redki. Splav ne vpliva na plodnost, ne zmanjšuje možnosti za zanositev v prihodnosti in tudi ne vpliva na splošno zdravje. Prav tako ne poveča tveganja za raka dojke ali povzroča depresije ali drugih duševnih težav.
Človeško življenje - spočetje in razvoj do rojstva (teden otroka) [nosečnost splav porod]
Izguba nosečnosti: Spontani splav
Poleg umetne prekinitve nosečnosti je pomembno razumeti tudi naravne procese izgube nosečnosti, kot je spontani splav. Spontani splav je nenamerna izguba nosečnosti pred 20. tednom nosečnosti. Približno 10 do 20 odstotkov znanih nosečnosti se konča s spontanim splavom, dejansko število pa je verjetno višje, saj se veliko splavov zgodi zelo zgodaj, še preden ženska ve, da je noseča.
Vzroki za spontani splav so lahko številni:
- Kromosomske nepravilnosti: So najpogostejši vzrok (približno 50 % v prvem trimesečju). Pogosteje se pojavljajo pri starejših ženskah, vendar niso izključene tudi pri mlajših.
- Anatomske nepravilnosti maternice: Kot so maternični septum ali fibroidi.
- Hormonske motnje: Na primer težave s ščitnico ali lutealno fazo.
- Imunološki problemi: Telo ženske ustvarja protitelesa, ki lahko ovirajo nosečnost.
- Okužbe: Določeni virusi ali bakterije lahko povzročijo splav.
- Dejavniki življenjskega sloga: Kajenje, uživanje alkohola ali drog.
- Starost ženske: Tveganje se povečuje s starostjo, zlasti po 35. letu.
Simptomi spontanega splava običajno vključujejo krvavitev iz nožnice (lahko od rahle do močne), krče in bolečine v spodnjem delu trebuha (pogosto močnejše od menstrualnih krčev) ter bolečine v križu. Če se pojavijo ti simptomi, je nujen obisk pri ginekologu.
V primeru, da plod v maternici odmre in ne pride takoj do krvavitve, govorimo o zadržanem splavu. V takšnem primeru ginekolog predlaga počakajo ali izvedejo medicinski ali kirurški poseg.
V primeru več zaporednih spontanih splavov (ponavadi trije) govorimo o ponavljajočih se spontanih splavih. V takih primerih je nujno opraviti podrobne genetske, anatomske in imunološke preiskave, da se ugotovi vzrok in načrtuje nadaljnje zdravljenje za uspešno nosečnost. Tveganje za ponovni splav se poveča s številom neuspešnih nosečnosti, vendar obstaja še vedno visoka možnost za uspešno nosečnost.
Kljub težki odločitvi, podpora je na voljo
Umetna prekinitev nosečnosti je zelo osebna odločitev, ki vključuje vrsto fizičnih, psiholoških in socialnih dejavnikov. Postopek ni brez tveganj, tako na telesni kot duševni ravni. Če ženska razmišlja o splavu, potrebuje dostop do zanesljivih informacij, podpore in svetovanja, da lahko prisluhne sebi in svojemu doživljanju. V Sloveniji so na voljo svetovalnice in brezplačne telefonske linije, ki nudijo podporo v teh težkih trenutkih.
Izguba nosečnosti, bodisi umetne ali spontane, je lahko čustveno izjemno težka preizkušnja. Pomembno je, da si ženska vzame čas za okrevanje, tako fizično kot čustveno, in da poišče podporo pri svojih bližnjih ali strokovnjakih.