Obdobje med petim in šestim letom starosti predstavlja ključno fazo v kognitivnem razvoju otroka, kjer se intenzivno gradijo temelji za prihodnje učenje in razumevanje sveta. Starši in skrbniki imajo v tem obdobju izjemno pomembno vlogo pri spodbujanju otrokovega celostnega razvoja, saj možgani še vedno potekajo intenzivno obdobje rasti, kar pomeni, da obstajajo tako imenovana kritična oziroma občutljiva obdobja za razvoj posameznih veščin. Otrok se v teh obdobjih najlažje in najhitreje nauči določenih veščin. Zavedanje teh mejnikov in aktivno sodelovanje pri otrokovem razvoju lahko bistveno vpliva na njegovo prihodnost.
Kognitivne sposobnosti in jezikovni razvoj
V obdobju med petim in šestim letom starosti otrok postaja vse bolj samostojen pri vsakodnevnih opravilih, kot sta oblačenje in umivanje, pri čemer je velik poudarek na osebni urejenosti. Rutine, kot so redno umivanje in česanje, so ključne za utrjevanje teh navad. Otrok je sposoben tvoriti večstavčne povedi, kar nakazuje na napredek v jezikovnem razvoju. Govori tekoče, uporablja množino in zaimke, vsi glasovi pa so praviloma že pravilno izgovorjeni, vključno s šumniki (š, č, ž) ter glasom r. Ob pripovedovanju dogodkov že uporablja večstavčne povedi, kar je pomemben napredek v primerjavi z mlajšimi starostnimi obdobji. Vendar pa je treba poudariti, da so v zadnjem času zaznane slabše govorne spretnosti otrok v primerjavi s preteklostjo, zato je še toliko bolj pomembno, da otrok dobi dovolj priložnosti za ustrezen razvoj govora, pri čemer je zgled odraslih oseb v njegovem okolju ključen. Elektronske naprave dokazano ne morejo nadomestiti interakcije z ljudmi za učenje ustreznega govora in jezika.
Otrok v tej starosti že prepoznava odnose med junaki v zgodbi, se uči prepisovati tiskane črke, prerisuje like in uporablja šilček. Zanimajo ga črke in številke, ki si jih poskuša zapomniti. Piše in bere lastno ime ter se sprašuje o pomenu besed. Izgovarja vse glasove, določi prvi glas v besedi in po poslušanju obnovi kratko zgodbo. Otrok je sposoben opaziti podrobnosti in razlike v barvah, oblikah, velikostih in svetlosti, kar kaže na razvijajočo se pozornost in sposobnost zaznavanja.
Gibalni razvoj in motorične spretnosti
Gibalni razvoj v tem obdobju doživlja velik napredek. Večina otrok lahko usvoji plavanje, rolanje, smučanje in druge spretnosti na področju športa. Z vsem večjim motoričnim razvojem se povečujejo tudi otrokove miselne razsežnosti. Svinčnik drži kot odrasla oseba in barva znotraj črt. Zmore izrezati in zalepiti enostavne oblike. Otrok že obvlada vožnjo s kolesom, kar zahteva dobro ravnotežje in koordinacijo gibov. Ko otrok ne osvaja vožnje s kolesom, ima lahko težave z vzdrževanjem ravnotežja ali usklajevanjem gibov med vožnjo.
Pri ustvarjanju uporablja škarije, riše, barva, lepi in ustvarja, kar krepi finomotorične spretnosti. Pisalo že lahko drži s tremi prsti, kar je pomemben korak k pravilni pisalni drži. Če pa drža pisala ali škarij ni pravilna, ima otrok lahko težave s finomotoričnimi spretnostmi, ki vplivajo na pisanje, risanje in druge naloge.
Šestletnik že obvlada samostojno tek, lahko preskoči kolebnico, naredi preval, se guga in pleza. V teku že menja smer, poskakuje na eni nogi in stoji na prstih. Z obema rokama ujame majhno žogo in skoči 10 poskokov naprej, ne da bi padel. Riše človeka shematsko (glava, trup, noge), reže s škarjami po ukrivljeni črti, barva risbe in riše hišo, drevo, človeško figuro (s tremi do šestimi podrobnostmi). Z eno roko naredi kroglico iz papirja, striže in lepi.
Igre za razvoj fine motorike / Igre za decu u vrtiću / Indoor games for kids
Socialni in čustveni razvoj
V obdobju med petim in šestim letom starosti otrok sodeluje v skupinskih igrah in morebitne težave rešuje brez pomoči odraslih. Skupina vrstnikov je za otroka v tem obdobju izjemnega pomena in vpliva na njegovo vedenje. Ustrezna socializacija se razvija v družbi. Otrok lahko nadzoruje fizične izbruhe jeze, če mu seveda postavimo meje in damo vedeti, kakšno vedenje ni sprejemljivo. Otrok že zmore opisati in načrtovati dane dejavnosti. Še vedno je v fazi konkretnega mišljenja, vendar že zna vzročno pojasniti nekatere enostavne pojave.
Šestletnik vedno želi biti prvi, je tekmovalno razpoložen in poln navdušenja. Če pri igri izgublja, lahko postane neprijazen in začne goljufati ali si izmišljevati pravila. Zainteresiran je za uspeh pri stvareh, ki ga zanimajo, in pogosto premika meje zmožnosti. Rad se malo pohvali in se naredi malo pogumnejšega, kot sicer je, saj je neuspeh zanj težak. Neverjetno sposobnost uživanja v vsakem trenutku in obožuje presenečenja. Včasih rad ukazuje, gnjavli in kritizira druge, lahko se razburi, če ga nekaj prizadene. Prijatelji so pomembni, včasih že imajo svojega najboljšega prijatelja. Šola začenja nadomeščati dom kot vir najpomembnejših socialnih udejstvovanj.
Vpliv staršev in okolja na razvoj
Starši imajo zelo velik vpliv na gibalni razvoj otroka. Zavedamo se, da je težko uskladiti hitri tempo življenja, službo in druge obveznosti ter se ob tem posvetiti še kvalitetnemu preživljanju časa z otroki. Vendar vas kljub vsemu poskušamo nagovoriti, da ne zamahnete z roko in rečete: »Saj smo tudi mi zrasli brez tovrstnih spodbud«. Mogoče ste vi imeli možnost izkoriščanja potenciala s plezanjem po drevesih in tekanjem po travnikih, kar marsikateremu otroku danes ni omogočeno. Vaš čas, ki ga boste namenili otroku za ciljno usmerjeno telovadbo, bo vplival na njegov gibalni razvoj za celo življenje. Če bo otrok obvladal svoje telo in bo s podobo svojega telesa zadovoljen, bo to pozitivno vplivalo na njegovo samostojnost, samozavest in tudi na njegovo samopodobo. Otrok, ki bo precej gibalno dejaven, se bo prek tega tudi naučil, da so za doseganje uspeha potrebni odločnost, disciplina in odrekanje.
Telesna oziroma gibalna dejavnost pozitivno vpliva tudi na razvoj kognitivnih sposobnosti. Otroci športno aktivnih mater so dvakrat bolj aktivni od tistih otrok, ki imajo športno neaktivne matere. Vpliv očetov pa je na otroke še večji; otroci aktivnih očetov so 3,5-krat bolj aktivni od otrok, ki imajo športno neaktivne očete. Ukvarjanje s športom prinaša v družino veliko pozitivnih učinkov.
V predšolskem obdobju otroke v vseh okoljih spodbujajmo k čim večji gibalni aktivnosti ter zmanjšujmo uporabo elektronskih naprav. Otrok je v tej starosti že zmožen biti dlje časa osredotočen na neko dejavnost. Zavedanje, da vsak otrok napreduje po svoje, je pomembno, saj starši najbolje poznajo svojega otroka in vedo, kaj je zanj "normalno".
Pomembnost igre in raziskovanja
Igre vlog so pomemben del razvoja, saj omogočajo otroku, da prevzame različne vloge in razvija socialne ter čustvene spretnosti. Glasbene igre, kot je igranje na preproste instrumente, poslušanje glasbe, ples in petje, razvijajo slušno poznavanje in ritem. Naravne senzorne izkušnje, kot je bosa hoja po različnih podlagah, igranje z vodo, blatom in peskom, ter dotikanje različnih materialov (tkanin, penastih, gladkih in hrapavih predmetov), pomagajo pri senzorni integraciji.
Branje knjig in pripovedovanje zgodb, skupno branje, izmišljevanje zgodb in dramatizacija, širijo besedišče in izboljšujejo razumevanje jezika. Družinske debate spodbujajo otroka k izražanju mnenj, opisu dogodkov in odgovarjanju na odprta vprašanja. Govorjenje pred občinstvom, kjer otrok predstavi zgodbo, razloži risbo ali priredi »nastop« s petjem ali recitiranjem pesmi, krepi samozavest in govorniške spretnosti.
Kritični vidiki in izzivi
Kljub intenzivnemu razvoju se lahko pojavijo določeni izzivi. Otrok, ki ne obvlada vožnje s kolesom, ima lahko težave z ravnotežjem ali usklajevanjem gibov. Nepravilna drža pisala ali škarij nakazuje na težave s finomotoričnimi spretnostmi, ki vplivajo na pisanje, risanje in druge naloge. Dominanca rok se sicer začne oblikovati med drugim in četrtim letom starosti, vendar se popolnoma definira šele okoli šestega leta starosti.
Zavedamo se, da današnji tempo življenja omejuje športno udejstvovanje staršev skupaj z otroki. Po službi ostane premalo časa za aktivno preživljanje prostega časa. Pa kljub vsemu se vse da, če se le organiziramo. V obdobju odraščanja v otroku vsaka neznana situacija povzroča strah. Otrok že zmore nadzorovati fizične izbruhe jeze, če mu seveda postavimo meje in damo vedeti, kakšno vedenje ni sprejemljivo. Vendar pa se med 6. in 7. letom starosti že zmore prikriti ali zatajiti resnico - morda pove majhno laž ali izpusti del dejstev - a še ne razume popolnoma, kaj je moralno sprejemljivo in kaj ne. To je starost, ko se razvija moralni kompas. Otrok se zaveda, da je njegov pogled drugačen od pogleda drugih. Zato je pomembno, da se z njimi pogovarjate na miren in spodbuden način.
V obdobju med šestim in sedmim letom starosti otrok uživa v koordinaciji in gibanju, se uči kompleksnejših govorne strukture, uporablja daljše povedi, pripoveduje zgodbe, rad postavlja vprašanja in želi razumeti svet okoli sebe. Začetek šolskega leta je pomemben mejnik, zato je ključno vzpostaviti prijetno dnevno rutino, ki vključuje branje, igranje in učenje pesmic, ter otroku na preprost in spodbuden način razložiti, kaj lahko pričakuje. Svet opazuje z novo resnostjo, hkrati pa ohranja igrivost in domišljijo, ki ju še vedno potrebuje za zdrav čustveni razvoj.