Nosečnost je edinstveno obdobje v življenju ženske, ki prinaša s seboj številne telesne in čustvene spremembe. Medtem ko je nosečnost fiziološko stanje in ne bolezen, se lahko nekatere ženske soočajo s simptomi, ki vplivajo na njihovo sposobnost opravljanja dela. V takšnih primerih je bolniški stalež možnost, ki jo mnoge nosečnice izkoristijo, vendar pa je povezan s pravili in omejitvami, ki jih je pomembno razumeti. Ta članek obravnava razloge za bolniški stalež v nosečnosti, pravno varstvo nosečnic na delovnem mestu ter izkušnje žensk s tem v zvezi, pri čemer izpostavlja pomembnost poznavanja lastnih pravic in obveznosti.
Pravno varstvo nosečnic na delovnem mestu
Nosečnice, pa tudi mame, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, imajo v Sloveniji zakonsko zagotovljeno posebno varstvo na delovnem mestu. Delodajalci se morajo zavedati teh pravic in se ženskam prilagoditi, kar vključuje omogočanje odsotnosti z dela, bodisi plačane ali neplačane, odvisno od kolektivne pogodbe. Pravica do varstva velja tudi za obiske šole za starše.
Delodajalec ima dolžnost pripraviti oceno tveganja delovnega mesta, kjer natančno opredeli snovi in naprave, s katerimi deluje noseča ženska, ter oceni tveganje za morebitne poškodbe. Pri tem lahko delodajalec zahteva podatke, kot je predvideni rok poroda (PDP) in razlog bolniške odsotnosti (bolezen, poškodba po tretji osebi, poškodba na delovnem mestu itd.), vendar pa ne sme poizvedovati o konkretnem stanju nosečnice, kot so kronične bolezni. Takšno poizvedovanje je nezakonito in je lahko razlog, da delodajalci nosečnicam ne podaljšajo pogodb. Če nosečnica sumi, da so ji kršene pravice, dokazno breme ni na njenih plečih; to bremeni delodajalca.
Nosečnost v tednih
Razlogi za bolniški stalež v nosečnosti
Medtem ko nosečnost sama po sebi ni bolezen, lahko določeni simptomi in zapleti narekujejo potrebo po bolniškem staležu. Diplomsko delo Tjaše Primc "Nosečnica na delovnem mestu - razlogi za bolniški stalež" poudarja, da čeprav so fiziološke spremembe in simptomi v nosečnosti sami po sebi ne morejo biti razlog za bolniški stalež, je nosečnost drugi najpogostejši vzrok za izgubljene delovne dni pri ženskah.
Med najpogostejše razloge za bolniško odsotnost v nosečnosti, ki jih potrjujejo tudi izkušnje uporabnic forumov, spadajo:
Slabost in bruhanje: Stalna slabost, ki lahko spremlja jutranje ali celodnevno bruhanje, je lahko izčrpavajoča in onemogoča opravljanje dela. Kot je ena izmed uporabnic foruma zapisala: "Slabost je za mene zadosten razlog. Nenazadnje - bi nekdo, ki je nekaj čudnega pojedel in mu je zjutraj slabo in bruha, šel v službo? Ne bi!!! Je nosečniška slabost kaj drugačna? Prav nič!"
Prekomerna utrujenost: Nosečnost prinaša naravno povečano utrujenost, ki pa se lahko pri nekaterih ženskah stopnjuje do točke, ko postanejo nesposobne za delo. Ena od uporabnic je delila svojo izkušnjo: "Sem v tretjem mesecu druge nosečnosti in sem nekaj tednov že na bolniški. Na bolniško sem šla zaradi stalnih slabosti in prekomerne utrujenosti. Službo imam precej stresno, že sama vožnja mi vzame dve uri na dan. In običajno ni zadosti, da se dela osem ur. Ker sem ob slabem počutju in utrujenosti težko dohajala tak tempo, mi je zdravnica svetovala, naj se spočijem in umirim doma."
Bolečine v križu, medenici in sramni kosti: S telesnimi spremembami v nosečnosti se pogosto pojavijo bolečine v hrbtenici, medenici in sramni kosti, ki lahko otežujejo gibanje in sedenje. Ena od udeleženk foruma navaja: "Sama sem tudi na bolniški od 20t, to je moja tretja nosečnost. Imam probleme z bolečo medenico, hrbtenico in sramno kostjo. Hodim tudi na fth v porodnišnico in doma malo več počivam, ker zelo težko hodim."
Grozeči splav (krvavitve): Krvavitve v nosečnosti so lahko znak grozečega splava in zahtevajo mirovanje ter zdravniško oskrbo. To je najpogostejša diagnoza kot razlog za bolniški stalež v nosečnosti, kot je razvidno iz diplomskega dela Tjaše Primc.
Druge zdravstvene težave: Zapleti, kot so gestacijski diabetes, visok krvni tlak ali poslabšanje obstoječih kroničnih bolezni, lahko prav tako narekujejo bolniški stalež.
Stresno delovno mesto: Čeprav samo po sebi "stresno delovno mesto" ni neposreden razlog za bolniško odsotnost, lahko dolgotrajna izpostavljenost stresu poslabša druge simptome nosečnosti ali privede do zdravstvenih težav, ki upravičujejo bolniški stalež. Zakonodaja sicer predvideva, da mora delodajalec v primeru neprimernega delovnega mesta nosečnico prerazporediti na drugo, varnejše delovno mesto. Če tega ne more zagotoviti, lahko nosečnica ostane doma do nastopa porodniške, pri čemer ji delodajalec še vedno mora plačevati plačo.
Trajanje bolniškega staleža in postopki
Bolniški stalež v nosečnosti je lahko razdeljen na več obdobij, ki jih urejajo različna pravila:
Prvih 30 koledarskih dni: Bolniški stalež do 30 koledarskih dni lahko odobri osebni zdravnik brez dodatne komisije. V tem obdobju je nadomestilo za bolniško plačano s strani delodajalca.
Po preteku 30 koledarskih dni: Za podaljšanje bolniškega staleža nad 30 koledarskih dni je potrebna odobritev komisije za medicino dela, prometa in športa, ki deluje v okviru Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Predlog za podaljšanje običajno pripravi osebni zdravnik ali ginekolog, skupaj z vso potrebno zdravstveno dokumentacijo. Po odobritvi komisije bolniški stalež preide na breme ZZZS.
Glede štetja dni bolniške obstajajo različne interpretacije, kar je bilo razvidno tudi iz forumskih razprav: "30 dni se šteje kot delavne dni, tako da je to mesec in pol skoraj ko si na stroške delodajalca!" ali "Za bolniško se štejejo vsi dnevi v mesecu - en mesec in ne 30 delovnih dni. Porvi mesec gre tako na stroške delodajalca, potem pa na stroške zavoda." Po veljavni zakonodaji se prvih 30 dni bolniške odsotnosti šteje kot koledarski dnevi, kar pomeni, da delodajalec krije nadomestilo za celoten koledarski mesec, ne glede na število delovnih dni. Po preteku tega obdobja pa nadomestilo krije ZZZS.
Komisija in nadzor
Pomemben vidik bolniškega staleža, ki pogosto vzbuja skrb pri nosečnicah, je nadzor s strani ZZZS. Uporabnice forumov so izrazile vprašanja glede obiskov kontrolorjev: "Mene bolj zanima koliko vas hodijo iz ZZZS domov kontrolirati? Oz. vam je znano ali lahko pridejo ob vseh urah (zgodaj zjutraj, popoldan po 16 uri, zvečer) ali hodijo samo med recimo 8 pa 16 uro?"
Praviloma kontrolorji ZZZS lahko obiščejo zavarovanca na domu v času veljavnosti bolniškega staleža. Čeprav obstajajo določene prakse glede urnika, je pomembno zavedanje, da lahko obisk sledi kadarkoli v času bolniške. Če zavarovanca na domu ni ob obisku kontrolorja, to lahko privede do začasnega ali trajnega odvzema nadomestila za bolniško odsotnost. Vendar pa je pomembno poudariti, da to ne pomeni, da mora nosečnica na bolniškem staležu nujno ležati doma 24 ur na dan. Če je v sklepu o bolniški odsotnosti navedeno, da so dovoljeni dnevni izhodi zaradi narave zdravljenja ali priporočila za gibanje, potem kratki sprehodi ali obiski trgovine niso problematični.
Ena izmed uporabnic je delila svojo izkušnjo: "Na sklepu od komisije ZZZS je bilo napisano, citiram “Upoštevaje stanje zavarovanke, kakor je razvidno iz medicinske dokumentacije, imenovani zdravnik ugotavlja, da so utemeljeni dnevni izhodi zaradi narave zdravljenja.” Pa mislim, da ni ne ginek. ne spl. zdravnik, ki te da na komisijo nič posebnega pisal. Po mojem, da komisija iz podatkov, ki jih dobi, sama v večini primerov ugotovi, da se je treba tudi mal premikat po svežem zraku."
Izkušnje in pomisleki nosečnic
Forum in druge spletne razprave razkrivajo širok spekter izkušenj nosečnic glede bolniškega staleža. Nekatere se soočajo s kritiko okolice ali celo delodajalcev, ki nosečnice obravnavajo kot tiste, ki "čakajo na bolniško".
"Prijateljice in znanke so me opozorile, da so delodajalci mnenja, da bolniško dobiš kadarkoli. Kar pa ne drži," je ena izmed uporabnic poudarila.
Druga uporabnica je izrazila pomislek glede morale: "Priznam, da sedaj bistveno lažje prenašam nosečnost, slabo mi je stalno, utrujena pa nisem več toliko. A kljub vsemu se ne morem iznebiti kančka slabe vesti, glede na to, da sem doma, v resnici pa nisem bolna?" Na to se je odzvala druga uporabnica s priporočilom: "Znebi se slabe vesti, ker bolniška ti v današnjih časih ne pripada na lepe oči! Sama sem doma od 1.4.in imam čez dober teden rok! Sem imela določene probleme zaradi katerih nisem mogla delati drugače sem se počutila kar ok! Mi je nagajala visoka vročina to poletje, zato se mi je zelo prileglo ko se mi ni bilo potrebno obremenjevati še s službo! … In kot pravim brez slabe vesti! Ker če se ne počutiš dobro-psihično in fizično ti svetujem da se res posvetiš sebi in se spočiješ!"
Nekatere nosečnice se soočajo z zahtevnimi delovnimi pogoji, kot je opisano v diplomskem delu Tjaše Primc: "Najpogostejša diagnoza kot razlog za bolniški stalež je grozeči splav, ki se kaže kot krvavitev. Med gospodarskimi dejavnostmi glede na kazalnike bolniškega staleža prevladuje socialno varstvo z nastanitvijo (domovi za ostarele, ustanove za oskrbo duševno prizadetih, zavetišča, varne hiše ipd.). Starostna skupina žensk od 20 do 44 let v vseh kazalnikih zaseda daleč najvišje mesto med nosečnicami z bolniškim staležem."
V primeru COVID-19 je bila nosečnicam zaradi povečanega tveganja za resnejše zaplete priporočena posvetitev z osebnim zdravnikom glede možnosti bolniškega staleža.
Pravica do nadomestila plače med bolniško
Višina nadomestila med bolniško je odvisna od osnove, ki se izračuna na podlagi povprečne plače in nadomestil v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Ta osnova se valorizira glede na rast povprečnih plač v Republiki Sloveniji.
- 100% osnove pripada zavarovancem, ki so zadržani od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, presaditve organov, posledic dajanja krvi ter izolacije, ki jo odredi zdravnik.
- 90% osnove pripada zavarovancem v primeru bolezni. To je najpogostejši primer za nosečnice, ki so na bolniški zaradi slabosti, utrujenosti ali drugih nosečniških težav.
- 80% osnove pripada zavarovancem v primeru poškodb izven dela, nege družinskega člana in spremstva, ki ga odredi zdravnik.
Pomembno je vedeti, da se pri izračunu osnove upošteva povprečna mesečna plača in nadomestila iz preteklega leta. V primeru, da zavarovanec v predhodnem obdobju ni imel plače ali osnove za plačilo prispevkov, se upošteva povprečni mesečni znesek v času zavarovanja pred začetkom zadržanosti od dela.
Zadnje sodbe upravnega sodišča in stališča zagovornika načela enakosti poudarjajo, da se delež plače iz naslova poslovne uspešnosti ne sme zmanjšati za tiste, ki so odsotni zaradi bolezni, porodniške ali podobnih razlogov. To pomeni, da bi morale nosečnice in druge osebe, ki so upravičeno odsotne, prejeti božičnico ali drug podoben dodatek v enakem znesku kot tisti, ki so redno prisotni na delovnem mestu. Merilo, ki povezuje višino nagrade zgolj s prisotnostjo na delovnem mestu, je lahko diskriminatorno, saj nesorazmerno prizadene tiste, ki so odsotni zaradi upravičenih osebnih okoliščin, kot sta nosečnost ali bolezen.
V končni fazi je ključno, da nosečnice poznajo svoje pravice in se ob težavah posvetujejo z osebnim zdravnikom ali ginekologom. Zavedanje o pravnem varstvu, postopkih in višini nadomestil jim lahko pomaga pri lažjem in varnejšem prehodu skozi to pomembno obdobje.