Poporodno obdobje, ki sledi takoj po rojstvu otroka in običajno traja šest tednov, je čas pomembnih telesnih in čustvenih preobrazb. Medtem ko se materino telo postopoma vrača v stanje pred nosečnostjo, se novopečene mamice soočajo z vrsto vprašanj glede okrevanja. Ena izmed pogostih skrbi se nanaša na celjenje šivov, bodisi po vaginalnem porodu zaradi raztrganine ali epiziotomije (prereza presredka) ali po carskem rezu. Razumevanje procesa celjenja in pravilna oskrba sta ključna za udobje in dobro počutje v tem občutljivem obdobju.
Celjenje presredka: Od raztrganine do okrevanja
Med vaginalnim porodom lahko pride do poškodb presredka, območja med nožnico in anusom. Te poškodbe so lahko raztrganine ali namenski prerezi (epiziotomija), ki jih opravi zdravstveni delavec za lažji porod. V obeh primerih je presredek po porodu običajno zašit.
Šivi, ki se uporabljajo za popravilo poškodb presredka, so običajno izdelani iz resorbilnega materiala, kar pomeni, da se sčasoma sami razgradijo in odpadne. To pomeni, da jih v večini primerov ni treba odstranjevati. Običajno odpadejo v obdobju od 10 do 14 dni po porodu, čeprav se lahko ta čas nekoliko razlikuje glede na posameznico in obseg poškodbe. Nekateri viri navajajo, da šivi v presredku običajno odpadejo po štirih do šestih dneh. Pri tem ne smete zanemariti higiene rok, saj je čišča zelo infektivna. Ob oteklini in bolečinah lahko uporabljate hladne obkladke. Na epiziotomijsko rano ali na rupture ne dajajte nobenih krem, kopeli … V primeru uporabe le teh se lahko šivi predčasno razgradijo in se rana razpre. Običajno je, da po porodu zdravnik ali babica raztrganino zašijeta. Ko boš šla na stranišče, boš lahko na higienskem vložku ali toaletnem papirju opazila odpadajoče delce šivov.
Okrevanje po poškodbi presredka je lahko neprijetno ali boleče, odvisno od globine in dolžine raztrganine ali prereza. Bolečina je najhujša sprva in se postopoma zmanjšuje. Bolečine v predelu rane na presredku so velikokrat najmočnejše 3 ali 4 dni po porodu. Pomagajo analgetiki in hladni obkladki, tuširanje z mlačno vodo. V prvih dneh po porodu je priporočljivo čim manj sedeti ali uporabljati posebne pripomočke, kot je napihnjen plavalni obroč ali zvita brisača, ki zmanjšujejo pritisk na rano. Pogosta intimna nega, prhanje z mlačno vodo in ohranjanje suhega območja presredka ter redna menjava higienskih vložkov in uporaba bombažnega perila lahko pospešijo celjenje. Tudi zračenje presredka, na primer z ležanjem na postelji z debelo brisačo pod zadnjico, brez vložkov in s pokrčenimi nogami, lahko pripomore k hitrejšemu celjenju.
V primeru raztrganine presredka babice menijo, da se ta celi hitreje kot prerezani presredek. Ženske, pri katerih je prišlo do raztrganine, pogosto poročajo o manj težavah s celjenjem po porodu.

Celjenje ran po carskem rezu
Če ste rodili s carskim rezom, vam bo šive po 7. do 10. dneh odstranila patronažna sestra, če niso bili uporabljeni šivi, ki se sami razgradijo. Gibanje je po carskem rezu oteženo, sam rez pa je lahko boleč, še posebej tretji dan po operaciji, ki je znan kot čustveno težek dan. Skrb za čisto in suho rano je ključnega pomena. Priporoča se merjenje telesne temperature dvakrat do štirikrat na dan v prvih 72 urah po operaciji. Čeprav brazgotina morda ne bo več bolela, lahko ostane otopela ali srbeča še dolgo po okrevanju.
Poporodna čišča in celjenje maternice
Poporodna čišča je normalen izcedek iz maternice, ki je posledica celjenja maternične sluznice. Regeneracija maternične sluznice se začne dva do tri dni po porodu in traja približno šest do sedem tednov. Čišča je takoj po porodu, v prvih dveh dneh, svetlo rdeča zaradi bolj odprtega ožilja na mestu, kjer je bila posteljica pritrjena na steno maternice. Sčasoma se njena barva spreminja v rjavkasto in se lahko občasno zmanjšuje in povečuje vseh šest tednov. Količina čišče je lahko v prvih tednih obilnejša in se lahko preneha izcejati po treh do štirih tednih, ali pa traja vseh šest tednov. Pomembno je, da mamice opazujejo količino, barvo in vonj čišče, saj lahko obilen izcedek, bolečina v trebuhu in povišana telesna temperatura nakazujejo okužbo notranjosti maternice (endometritis).
Za poporodno čiščo niso primerni tamponi, temveč se priporoča uporaba predlog oziroma higienskih vložkov. Spremljanje čišče je pomembno tudi zato, da se pravočasno odkrijejo morebitni problemi, kot je prezgodnje ustavljanje izcedka, ki je lahko posledica polnega črevesa ali nepravilnega nagiba maternice.
Druge poporodne bolečine in nelagodja
Poleg bolečin v predelu presredka ali po carskem rezu se lahko pojavijo tudi druge poporodne bolečine in nelagodja. Krčenje maternice, še posebej v času dojenja zaradi izločanja hormona oksitocina, lahko povzroči močnejše poporodne bolečine (afterpains), ki so pogostejše pri mnogorodkah. Občutljive dojke in bradavice so lahko prav tako vir nelagodja.
Bolečine ali nelagodje v predelu hrbta so lahko posledica ločitve trebušnih mišic (diastaza) ali neustrezne drže pri dojenju. Svetuje se postopno izvajanje vaj za krepitev mišično-skeletnih struktur pod vodstvom usposobljenega strokovnjaka. Če so bolečine povezane z dojenjem, je priporočljivo spremeniti položaj.
Bolečine v predelu sramničnih kosti se običajno zmanjšajo in izzvenijo v osmih tednih po porodu, lahko pa trajajo tudi dlje. Mirovanje in uporaba medičnega ali pelvičnega pasu lahko pomagata pri lajšanju teh bolečin.
Glavobol je lahko posledica visokega krvnega tlaka, epiduralne analgezije, dehidracije, pomanjkanja spanja, stresa ali psihičnih stisk.
Vaje za krepitev mišic medeničnega dna po porodu s Katjo Valič, Monomi in Perineum Sanum
Splošni nasveti za okrevanje
Za hitrejše celjenje ran, še posebej po epiziotomiji, je priporočljiva pogosta intimna nega, uporaba hladnih obkladkov, prhanje z mlačno vodo ter izpiranje presredka po vsakem obisku stranišča. Izogibajte se brisanju z brisačo, raje presredek nežno popivnajte s suho krpo. V prvih dneh je pomembno veliko počivati, ležati in zmanjšati fizične napore.
Po porodu je pomembno, da mamice skrbijo zase, dovolj počivajo in imajo pestro ter uravnoteženo prehrano. Tudi med dojenjem ni potrebnih posebnih omejitev pri prehranjevanju, razen upoštevanja varnostnih priporočil. Utrujenost in izčrpanost sta pogosta pojava, zato je priporočljivo slediti ritmu novorojenčka in počivati, ko spi on.
Pomembno je, da se mamice naročijo na vse predvidene ginekološke preglede in obiščejo svojega zdravnika, če imajo kakršne koli težave ali skrbi glede svojega okrevanja. V primeru nujne pomoči je treba poklicati 113.
Celjenje ran, bodisi v presredku ali po carskem rezu, zahteva potrpljenje in čas. Sprejemanje sprememb na telesu je pomemben del procesa okrevanja.
Razumevanje Epiziotomije in Raztrganin Presredka
Kaj je epiziotomija? Epiziotomija je prerez presredka med vaginalno in zadnjično odprtino. Ne gre za rutinski poseg med porodom, kot je to nekoč dejansko bil. Če načrtujete vaginalni porod, je dobro, da ste seznanjeni z nekaj osnovnimi informacijami o prerezu presredka. Epiziotomija pomaga pri preprečevanju obsežnejših raztrganin med porodom, obenem je prerez lažje zdraviti kot raztrganino. Prav tako naj bi ta postopek pomagal k ohranjanju mišic in tkiva medeničnega dna.
Nujen ali rutinski poseg? Mnoge raziskave dandanes kažejo, da rutinske epiziotomije ne preprečujejo takšnih težav, zato, poudarjamo, rutinsko to ni priporočljivo. Zdravstveno osebje lahko priporoči prerez presredka, če je ta potreben oz. nujen. To pa je v primerih, ko pride do poroda v medenični vstavi, če ima otrok med rojevanjem nenormalen vzorec srčnega utripa, če gre za vakuumsko dokončanje poroda. Presredek se prereže, ko porodnica močno potiska, prereza ne sme čutiti. Bolečina je lahko le minimalna, včasih uporabijo tudi protibolečinska sredstva.
Tveganje in okrevanje Pri epiziotomiji je okrevanje neprijetno, včasih je prerez resnično velik. Okužba je možna. Nekatere ženske pravijo, da jih zaradi tega nekaj mesecev po porodu boli med spolnim odnosom. Možen zaplet je tudi fekalna inkontinenca. Šivi se po navadi razkrojijo sami. Nekaterim porodnicam zdravnik predpiše protibolečinska sredstva, priporočajo pa tudi hlajenje. Na začetku je zelo težko sedeti, zato je dobro imeti s sabo plavalni obroč ali blazino. Postopoma neprijeten občutek izzveni, če pa se bolečina okrepi, nemudoma kontaktirajte izbranega osebnega zdravnika ali ginekologa. Prav tako ne odlašajte in poiščite pomoč, če dobite povišano telesno temperaturo in se rana zagnoji.

Raztrganine presredka: Stopnje in vzroki
Najpogostejše spontane poškodbe, ki jih utrpijo porodnice, so raztrganine perineja. Raztrganina presredka (lat. ruptura perinei) je poškodba presredka, do katere pride spontano pri porajanju ploda skozi nožnico proti izhodu. Poškodbe so posledica sil, ki jih izvaja plodova glavica ob koncu druge porodne dobe na notranji del perineja. Perinej se običajno poškoduje na mestu, kjer je tkivo najtanjše, kar pomeni, da je velika večina poškodb usmerjena proti analnemu sfinktru. Vzroki za nastanek raztrganin presredka so lahko neraztegljiv in neelastičen presredek, visok presredek, brazgotinast presredek zaradi predhodne epiziotomije, večje poškodbe mehke porodne poti pri predhodnem porodu, pogosta vnetja nožnice, velik plod, zastoj poroda pri ramenih, hiter porod, nepravilno vodenje druge porodne dobe, pretirana masaža presredka med porodom, instrumentalno dokončan vaginalni porod, porod v pokončnem položaju, vaginalni porod dvojčkov in porajanje ploda v medenični vstavi ter malprezentacije. Glavni dejavniki tveganja za večjo poškodbo perineja so poleg naštetih tudi prvorodnost in inducirani porodi.
Enotne klasifikacije raztrganin presredka ni. Glede na različne klasifikacije in po obsegu poškodbe delimo raztrganine presredka na tri, štiri ali pet različnih stopenj.
- Poškodba presredka I. stopnje: vključuje poškodbo kože presredka in sluznico vagine, brez fascije in mišice.
- Poškodba presredka II. stopnje: vključuje poškodbo kože perineja in mišic medeničnega dna.
- Poškodba presredka III. stopnje: kot poškodba II. stopnje s pridruženo poškodbo analnega sfinktra.
- Poškodba presredka IV. stopnje: poškodba III. stopnje in v celoti pretrgan analni epitelij.
Primerjava epiziotomije z raztrganino presredka
Zagovorniki epiziotomije trdijo, da epiziotomija preprečuje raztrganine presredka III. in IV. stopnje ter z njimi povezano kasnejšo urinsko in fekalno inkontinenco. Robinson mnenja, da epiziotomija preprečuje raztrganine pri izhodnih porodniških operacijah, omogoči lažje šivanje in celjenje zaradi ravnih robov rane, ohranja podporo mišic medeničnega dna, preprečuje poškodbe novorojenčka in zastoj poroda pri ramenih ter skrajša drugo porodno dobo.
Nasprotniki pa večino naštetih argumentov ovržejo. Epiziotomija ni manj boleča kot raztrganina. Bolečina se po epiziotomiji vedno pojavi, najsi gre za hudo ali zmerno bolečino, in pri 85 % žensk se po porodu zaradi nje pojavi potreba po analgetičnih sredstvih. Po epiziotomiji so lahko anatomski rezultati nezadovoljivi. Boleč spolni odnos po epiziotomiji v porodniški literaturi redko omenjajo, vendar študije kažejo, da je zelo pogost. Epiziotomije se lahko okužijo, pri čemer je višja možnost nastanka infekcij. Epiziotomije ne preprečujejo porodnih poškodb ali možganskih poškodb ploda. Wagner poudarja, da ni dokazov, da bi v primeru, ko druga porodna doba dobro napreduje in je stanje matere in otroka zadovoljujoče, morali uporabiti zgornjo časovno mejo, do katere je upravičeno počakati z različnimi tehnikami skrajševanja poroda (tudi z epiziotomijo). Uporabo takih meja bi morali opustiti. Epiziotomija poveča izgubo krvi, zaradi nje lahko pride do vaginalnega prolapsa, nastanejo lahko fistule, abscesi in hematomi. Po mnenju Wagnerja epiziotomija ne varuje pred prolapsom maternice. Vzrok za manjše število teh težav je prej pripisati manjšemu številu otrok, ki jih rodi povprečna ženska v sodobnem času.
Epiziotomija lahko pusti tudi psihične posledice. Okrnjena je lahko samopodoba žensk, zato nekateri avtorji sugerirajo, da je masovna uporaba epiziotomije na nek način spolno pohabljanje žensk. Prerez presredka pomeni za številne ženske dolgotrajne neprijetnosti: bolečine, preden se zaceli, posebno drugi ali tretji dan po prerezu se lahko pojavi edem, ženska težko hodi in sedi, presredek jo zaboli, če kašlja, kiha ali odvaja. Celjenje epiziotomijske rane je bolj boleče in dolgotrajnejše kot celjenje raztrganine. Prerez presredka povzroča bolečino v poporodnem obdobju, ki včasih traja tedne ali mesece, ter disparevnijo. Zaradi bolečine je okrnjeno navezovanje stikov z otrokom, dojenje in spolno življenje ženske. Raztrganine I. in II. stopnje (do 2 cm) se celijo hitreje in manj boleče kot epiziotomija. Nekateri trdijo, da hujše raztrganine, ki prizadenejo tudi sfinkter anusa, lahko puščajo ženski hude posledice - predvsem fekalno inkontinenco, in zato je razlog, da bi se tem raztrganinam ognili, najpogostejša indikacija za epiziotomijo, vendar pa je eden od pomembnih povzročiteljev fekalne inkontinence tudi epiziotomija sama, saj je dokazano, da je epiziotomija povezana z večjim odstotkom raztrganin III. in IV. stopnje.
Podatki medicinskih raziskav govorijo v prid tezi, da so naravnanost babice ali porodničarja, tehnika, spretnost in izkušenost poglavitne determinante, ki odločajo o tem, ali bo presredek ostal med porodom nepoškodovan. Če rana ni dovolj skrbno in strokovno zašita, ostane neprijetna brazgotina, ki povzroča težave v poznejšem spolnem življenju. Močne bolečine, boleč spolni odnos, infekcije ali deformirane vagine lahko močno vplivajo na življenje žensk.
Glede urinske inkontinence je bilo ugotovljeno, da poškodbe perineja niso vzrok za urinsko inkontinenco, pomembnejši so drugi dejavniki med porodom. Zelo pomemben za babiško stroko pa je podatek, da v primeru, da babice ne izvajajo epiziotomij, pride do rupture III. stopnje v 0,4 % primerov. V primeru, da delajo mediolateralno epiziotomijo, je bil odstotek enak, če pa so se posluževale mediane epiziotomije, je bil odstotek ruptur tretje stopnje 1,2 %. To samo še dodatno dokazuje, da pogosta in rutinska raba epiziotomije resnično ni upravičena.
Kar nekaj avtorjev opisuje povezavo med opravljeno epiziotomijo in večjo poškodbo perineja. Raziskave so ugotavljale povezavo med raztrganinami perineja III. in IV. stopnje med dvema skupinama porodnic. Ena skupina porodnic je rodila brez epiziotomije in druga z opravljeno epiziotomijo. Ugotovljeno je bilo, da je imela skupina porodnic z opravljeno epiziotomijo značilno višji odstotek poškodb perineja v primerjavi s tistimi, pri katerih epiziotomija ni bila opravljena. Do podobnih zaključkov so prišli tudi avtorji, ki pravijo, da so poškodbe perineja ob opravljeni epiziotomiji za 15,4 % pogostejše. V Sloveniji je bila prav tako ugotovljena statistično pomembna povezava med izvedeno epiziotomijo in večjimi poškodbami perineja. Prvorodnice z rupturo perineja III. stopnje so imele v 55,4 % opravljeno epiziotomijo. Podobni rezultati so bili tudi pri raztrganini perineja IV. stopnje. Za razliko od prvorodnic so se pri mnogorodnicah rezultati diametralno razlikovali. Mnogorodnice, ki so imele večjo raztrganino perineja, v 73 % niso imele opravljene epiziotomije, kar kaže na to, da se za izvedbo epiziotomije babice pri mnogorodnicah redkeje odločajo, ob tem pa se je treba zavedati, da so večje poškodbe perineja bistveno pogostejše pri prvorodnicah. Podatki so bili pridobljeni iz Nacionalnega perinatalnega informacijskega sistema Slovenije za obdobje od leta 2000 do 2005. Negativni vplivi na pogostost poškodbe perineja se kažejo tudi pri induciranih in stimuliranih porodih. Raziskava je namreč tudi pokazala, da je odstotek epiziotomij značilno višji pri porodnicah, pri katerih je bil porod induciran (33,9 %) in krajši kot 4 ure. V opazovanem obdobju je bilo namreč induciranih 27,1 % porodov pri prvorodnicah, od tega je bila pri več kot polovici opravljena epiziotomija.
Preprečevanje raztrganin presredka in ukrepi za zmanjšanje uporabe epiziotomije
Mnenja in priporočila za preprečevanje poškodb mehke porodne poti so v strokovni literaturi različna. Babica lahko ženski že v nosečnosti predlaga določene ukrepe, ki izboljšajo kakovost tkiva presredka in dokazano nižajo možnost potrebe po epiziotomiji med porodom. Masaža presredka se priporoča od 28. tedna nosečnosti dalje oz. najpozneje po 35. tednu. V drogerijah se dobijo sicer posebna mazila za masažo presredka, lahko pa se ženski priporoča masaža presredka z olji, ki vsebujejo veliko vitamina E (npr. olje pšeničnih kalčkov, karitejevo maslo), saj ta vpliva na boljšo elastičnost tkiva. Priporoča se za masažo presredka tudi šentjanževo ali vrtnično olje, ki je na področju porodništva cenjeno že od obdobja antike. Njegova splošna lastnost je, da deluje aseptično in omili krče. Navajajo, da je za preprečevanje raztrganin mehke porodne poti treba skrbeti že v času nosečnosti, in sicer z uravnoteženo prehrano nosečnice (hrana, bogata z beljakovinami, vitamini - zlasti veliko je treba zaužiti vitamina E, B-12, D in C ter mineralov), z zgodnjim odkrivanjem in s pravočasnim zdravljenjem vnetja nožnice, ustrezno higieno anogenitalnega področja, izvajanjem vaj za krepitev mišic medeničnega dna (Keglove vaje) in z uporabo komplementarnih metod. Mnenja se, da je dobro, da se babica že v nosečnosti z žensko pogovori o določenih posegih med porodom, ki povečajo možnost potrebe po epiziotomiji, kot na primer epiduralna analgezija, litotomni položaj v drugi porodni dobi, prekomerno razkrečene noge med iztisom ploda in izhodne porodniške operacije. Dokazano je tudi, da odstotek epiziotomij in poškodb presredka niža stalna prisotnost in podpora babice. Ta naj bi spremljala žensko v nosečnosti, med porodom in v poporodnem obdobju. Psihofizičen občutek varnosti namreč žensko sprosti in s tem sprosti mišice medeničnega dna.
Elastičnost presredka med porodom izboljša toplota, zato literatura priporoča uporabo toplih obkladkov v predelu presredka oz. uporabo tople vode (kopel, prhanje) v prvi porodni dobi. Nekateri priporočajo za izboljšanje elastičnosti presredka zeliščno kopel iz senenega drobirja, v kateri se lahko kopa nosečnica od dopolnjenega 38. tedna nosečnosti. To potrjuje, da je seneni drobir rastlina, ki so jo v preteklosti redno uporabljale tradicionalne (priučene) babice. Parna ali sedežna kopel iz senenega drobirja ima sprostitveni učinek, pospešuje in uravnava popadke, da postanejo enakomernejši. Navajajo, da so v času poroda uporabni topli obkladki iz ingverja ali gabeza, ki se polagajo na periuretralno in perinealno področje. Prav tako lahko babica tik pred porodom plodove glavice namaže presredek z ustreznim oljem ali na vodni osnovi narejenim lubrikantom.
V starih babiških učbenikih lahko celo zasledimo, da se je pri zelo visokem presredku porodnice priporočalo porajanje na boku. Na tak način se je lahko babica izognila epiziotomiji.
Svetovna zdravstvena organizacija redne ali samosvoje rabe epiziotomije pri vaginalnem porodu ne priporoča. Za to se morajo odločiti le v nujnih porodniških primerih, ko gre za otrokovo stisko.
Nasveti pri celjenju ran po epiziotomiji oz. prerez presredka
- Po vsakem obisku stranišča namesto brisanja s toaletnim papirjem, ki vas lahko odrgne ali pa celo ostane na rani, presredek raje izpirajte. Za to lahko uporabite bide, stekleničko za vodo ali temu namenjeno plastenko, ki ima podaljšan vrat. Tako bo izpiranje najlažje. Z njo si lahko presredek izpirate tudi pod tušem, medtem ko čepite.
- Ko bo rana manj boleča in jo boste pod tušem umivali tudi z za to namenjenim (primernim) milom, to raje počnite s krpo kot neposredno z roko. Po tuširanju ali izpiranju, ko bo presredek moker, ga ne brišite z brisačo, temveč samo pivnajte s suho krpo.
- Na voljo je precej produktov, ki pospešujejo celjenje in zmanjšujejo zabrazgotinjenje. Dobro je, da na rano ni ustvarjenega preveč pritiska - torej se v prvih dneh ne sklanjajte in ne dvigajte težkih predmetov. Na začetku veliko počivajte, ležite in dovolite, da drugi prevzamejo vsa gospodinjska in druga opravila. Kolikor je možno, počivajte in ležite, vstajajte samo za obisk stranišča. Otroka hranite v ležečem položaju ali na boku.
- Morda se boste počutili dobro že prej, a vzdržite se spolnih odnosov, dokler ne dobite zelene luči od ginekologa. Ta bo presodil, kako se celi vaša rana in koliko časa še potrebuje, da se tkivo povrne v prvotno stanje. Prehitri spolni odnosi lahko povzročijo dodatne poškodbe tkiva, slabo celjenje ali celo infekcije.
- Hladni obkladki bodo omilili zatekanje in umirili rano, zato si namesto navadnih poporodnih vložkov omislite hladne. Na vložke nanesite naravno in 100% aloe vero ter jih po celi dolžini polijte s čajem ali posprejajte s hidrolatom nepozebnika ter sivke. Pripravljene lahko enostavno shranite v hladilnik ali celo v zamrzovalnik in jih nato uporabljate ohlajene.
- Sedeče kopeli so nekaj, kar bi si ženske lahko za svoje zdravje pripravljale redno - morda pa je prav poporodno obdobje čas, ko boste spoznale ta učinkovit in zdravilen postopek nege svojega telesa. Sedečo kopel pripravite tako, da pripravite poparek iz ekoloških rastlin - uporabite nepozebnik, sivko, plahtico, kamilico, vrtnico. Zlijte ga v banjo ali čebrič in za 10 minut sedite v topli vodi.
- Ko šivi odpadejo in je rana zaceljena, se lotite bodisi samomasaže bodisi masaže z energijsko prevodno kremo bodisi obiska pri MSTR terapevtu, ki bo sproščal zabrazgotinjeno tkivo. Ta metoda je primerna za vse brazgotine, tudi tiste po carskem rezu.
- V procesu celjenja namesto prvotnega tkiva nastane brazgotina, t. j. trše neelastično tkivo, vlakna pa se med seboj povežejo neorganizirano. Podobno se povežejo tudi vlakna, kar pa povzroči neravnovesje v telesu in omeji gibljivost. V rani nas lahko zateguje, mravljinči, srbi, pika ali boli. Brazgotina vpliva tudi na meridiane. Pri carskih rezih, na primer, se kot posledica prekinjene energije zaradi prereza rade pojavljajo težave v križu in v vratno-ramenskem delu.
- Celjenje rane bo zahtevalo potrpljenje in čas. Dajte si ju. Rano lahko zmehčate in sprostite, a vedno bo tam, del vas. Sprejemanje sebe je izredno pomemben del procesa, zato je ne poskušajte odmisliti in pozabiti, ampak se jo malo po malo učite sprejemati. Ko boste na to pripravljeni, vzemite ogledalo in si oglejte, kako sedaj izgleda področje vašega presredka.
Kaj storiti ob težavah?
V primeru hujših bolečin v predelu rane po epiziotomiji ali carskem rezu, oteklini, morebitni pordelosti ali/in povišani temperaturi, pojdite v sprejemno pisarno porodnišnice, kjer ste rodili. Če šivi smrdijo, opazite rumenkasto-rjavo sled na vložku ali če rana izgleda zagnojena, je nujno obiskati zdravnika. V primeru, da se rana vidno razpre ali zagnoji, se je treba obrniti na zdravstveno osebje. Če vas skrbi stanje rane, se je vedno dobro iti pokazati v porodnišnico, kjer ste rodili.
Če imate kakršne koli dvome ali vprašanja glede celjenja vaših šivov, se posvetujte s svojim ginekologom ali patronažno medicinsko sestro. Njihovi nasveti in strokovno mnenje so ključni za vaše optimalno okrevanje.
