Srčno popuščanje je kompleksna, resna in neozdravljiva bolezen, ki ne vpliva le na kakovost življenja obolelega, temveč predstavlja izrazito tveganje za nastanek hudih zapletov, vključno z odpovedjo srca. V sodobni, vse bolj starajoči se družbi se pojavlja vse pogosteje in je edina srčno-žilna bolezen, pri kateri pojavnost še naprej narašča. Lani je na globalni ravni to diagnozo imelo 26.000.000 ljudi, medtem ko v Sloveniji živi približno 30.000 bolnikov s srčnim popuščanjem. Čeprav se je preživetje bolnikov v zadnjih letih bistveno izboljšalo, smrtnost teh bolnikov ostaja zelo visoka - pet let po odkritju srčnega popuščanja preživi manj kot polovica bolnikov.
Kaj je srčno popuščanje?
Srčno popuščanje je bolezensko stanje, pri katerem okvarjeno srce ne zmore črpati dovolj krvi, da bi zadostilo presnovnim potrebam ostalih organov in tkiv. To se zgodi, ko srce ne dobiva dovolj krvi in kisika. Posledica tega je, da organi in mišice ne dobijo dovolj kisika in hranil, kar lahko povzroči utrujenost, težko dihanje, otekanje nog in zmanjšano telesno zmogljivost. Srčno popuščanje opredelimo kot stanje, pri katerem srce ne zmore več zagotoviti zadostnega minutnega srčnega iztisa glede na trenutne presnovne potrebe v organizmu ali pa ga lahko zagotovi le ob povišanih polnilnih tlakih krvi v srčnih votlinah oziroma ob povišani srčni frekvenci. Delovanje srca najbolje opredeljuje črpalna funkcija levega prekata. Nenadne spremembe pri kateremkoli od naštetih dejavnikov lahko povzročijo akutno srčno popuščanje.
Vzroki za srčno popuščanje
Poškodbo srčne mišice najpogosteje povzroči srčni infarkt oziroma ishemična bolezen srca, ko se zožijo žile, ki srcu dovajajo kri. Ko je ta pretok krvi že močno oviran ali pa je celo zaustavljen, pride do infarkta. Vendar pa so vzroki lahko tudi drugje. Drugi pomembni vzroki vključujejo slabo urejen krvni tlak (arterijska hipertenzija), saj zdravljenje s samo enim zdravilom pogosto ni dovolj učinkovito in je potrebno zdravljenje z zdravili iz več skupin. Pogoste so tudi bolezni srčnih zaklopk, kot je denimo aortna stenoza, ter motnje srčnega ritma.
Redkejši vzroki vključujejo:
- Vnetje srčne mišice (miokarditis)
- Prirojene srčne napake ali bolezni srčne mišice (kardiomiopatije), vključno z idiopatsko dilatativno kardiomiopatijo, katere vzrokov ne poznamo in se kaže v razširitvi leve srčne votline in posledično zmanjšanega delovanja srca.
- Stanja, ki preobremenjujejo srčno mišico, kot so bolezni ščitnice.
- Škodljive snovi, kot so alkohol in droge.
- Nekatere vrste kemoterapije.
- Nenadno povečana polnitev srca (volumska obremenitev) ali oslabelo krčenje srčne mišice zaradi ishemije ali vnetja.
- Povečan upor proti iztisu krvi, na primer ob nenadnem porastu arterijskega krvnega tlaka.
V zadnjem času se veliko pozornosti posveča tudi kardiorenalnemu sindromu, kjer pri skoraj polovici bolnikov s srčnim popuščanjem pride do okvar ledvic. Zaradi opešanega srca je namreč moten tudi pretok krvi skozi ledvice, s tem pa je okrnjeno tudi njihovo delovanje. Pri napredovalem srčnem popuščanju zaradi zastajanja tekočine v telesu prihaja tudi do okvar jeter.
Prepoznavanje simptomov: Ključ do pravočasnega ukrepanja
Zgodnje prepoznavanje simptomov srčnega popuščanja je ključno za učinkovito zdravljenje in preprečevanje napredovanja bolezni. Vendar pa se znaki pogosto pojavljajo počasi, zaradi česar jih, zlasti starejši, razumejo kot običajne težave, ki jih prinaša starost.
Najpogostejši simptomi in znaki srčnega popuščanja vključujejo:
- Otekanje nog, gležnjev in stopal, ki se sprva pojavi predvsem čez dan, ponoči pa splahne. Zaradi zmanjšanega delovanja srca tekočina zastaja predvsem v nogah zaradi povečanega hidrostatskega tlaka.
- Občutek težke sape ali zadihanost, zlasti pri telesni dejavnosti, kasneje že pri manjših obremenitvah ali celo v mirovanju. Pri napredovalem srčnem popuščanju bolniki ne zmorejo več osnovnih opravil.
- Ortopneja ali težko dihanje v ležečem položaju. Bolniki težko ležijo brez dodatnega vzglavja, saj se odvečna tekočina nabira v pljučih in je dihanje v ležečem položaju oteženo. Pogosto morajo ponoči presedeti.
- Utrujenost in šibkost.
- Hitro ali neredno bitje srca.
- Nenaden občutek dušenja, omotica, oslabelost, ki se lahko pojavijo ob obsežnem srčnem infarktu ali močno povišanem krvnem tlaku.
- Hitro naraščanje telesne teže zaradi zadrževanja tekočine.
- Pomanjkanje telesne zmogljivosti.
- Nenačrtno hujšanje v kasnejših fazah bolezni.
Če nekdo doživi obsežen srčni infarkt, ob močno povišanem krvnem tlaku, se poleg bolečin v prsih pojavi nenaden občutek dušenja, omotica, oslabelost - v takem primeru bolnik praviloma takoj poišče pomoč zdravnika. Drugače pa je, če se znaki pojavljajo počasi.
Pri pregledu bolnika lahko zdravnik zazna otekline (edeme) spodnjih okončin, nenormalnosti pri avskultaciji (osluškovanju) pljuč in srca ter opazi prekomerno polnjene vratne vene.
Diagnostika srčnega popuščanja
Sum na srčno popuščanje potrdimo z ustreznimi preiskavami. Prvi korak pri postavitvi diagnoze je namreč vedno ta, da prepoznamo simptome in znake srčnega popuščanja oziroma na srčno popuščanje posumimo ter poiščemo ustrezno strokovno pomoč.
Diagnostični postopki vključujejo:
- Natančen pogovor z bolnikom: Vzrokov težkega dihanja je lahko več, lahko je vzrok v pljučih ali drugih organskih sistemih. Skupaj z natančnim pogovorom lahko hitro ugotovimo, ali je težko dihanje posledica srčnega popuščanja.
- Laboratorijske preiskave: Odvzem krvi na NT-proBNP (hormon srčnega popuščanja), ki se sprošča pri srčnem popuščanju iz mišice levega prekata.
- Elektrokardiogram (EKG): Pomemben za ugotavljanje morebitnih motenj srčnega ritma, ki so lahko vzrok ali posledica srčnega popuščanja.
- Ultrazvok srca (ehokardiografija): Ta preiskava edina dokončno potrdi diagnozo srčnega popuščanja in omogoča oceno črpalne sposobnosti srca ter pregled zaklopk.
- Rentgensko slikanje prsnih organov: Lahko pokaže znake zastoja tekočine v pljučih.
- Dodatne preiskave: V primeru redkih vzrokov srčnega popuščanja so potrebne tudi druge preiskave, kot so magnetna resonanca (MR) srca.
- Koronarografija: Rentgenska diagnostična metoda, s katero prikažejo koronarne arterije s kontrastnim sredstvom. Preiskava lahko natančno pokaže mesto in razsežnost aterosklerotičnih oblog, ki postopno ožijo svetlino srčnih žil. Skoraj pri vseh bolnikih, pri katerih gre za srčno popuščanje, moramo kot vzrok izključiti ishemično bolezen srca (zožitev ali zamašitev koronarnih arterij).
- Obremenitvena testiranja, holterji: Za oceno delovanja srca med fizično aktivnostjo ali daljše spremljanje srčnega ritma.
Zdravljenje srčnega popuščanja: Večplasten pristop
Srčno popuščanje ni povsem ozdravljivo, vendar so v zadnjih letih možnosti zdravljenja močno napredovale. Cilj zdravljenja je upočasniti napredovanje bolezni, zmanjšati simptome, izboljšati kakovost življenja in podaljšati življenje bolnikov. Zdravljenje poteka stopenjsko in je odvisno od oblike in stadija bolezni.
Temeljni del terapije vključuje:
Sprememba življenjskega sloga:
- Zdrav življenjski slog: Ključen za preprečevanje ali čim poznejše pojavljanje in napredovanje srčnega popuščanja. To zajema redno telesno dejavnost - vsakodnevno zmerno aerobno vadbo, ki pomaga ohranjati srce zdravo, kot je hoja. Priporočena je aerobna aktivnost do meje neprijetne zadihanosti in potenja.
- Prilagojena prehrana: Priporočena je mediteranska dieta. Ključnega pomena je zmanjšano uživanje soli, saj sol povečuje zadrževanje tekočine v telesu.
- Izogibanje razvadam: Predvsem alkoholu in kajenju. Čeprav zmerno uživanje kave ni škodljivo.
- Redno spremljanje telesne teže: Hitro naraščanje telesne teže lahko kaže na zadrževanje tekočine.
Farmakološko zdravljenje (zdravila):Ločimo zdravila, ki lajšajo simptome, in zdravila, ki podaljšujejo življenje in so bistvena za prognozo. Pri tem je pomembno, da se jih ne preneha jemati, tudi ko se simptomi izboljšajo, saj to lahko privede do poslabšanja in pogoste hospitalizacije.
- Diuretiki: Zlasti diuretiki zanke (npr. furosemid, bumetanid) so temeljni del terapije akutnega dekompenziranega srčnega popuščanja. Povečajo izločanje urina in zmanjšajo volumsko obremenitev. Zgodnja uporaba visokih odmerkov je povezana z nižjo smrtnostjo, vendar lahko povzroči prehodno poslabšanje ledvične funkcije. V izogib rezistenci se včasih uporabljajo v kombinaciji s tiazidnimi diuretiki.
- Beta blokatorji: Znižujejo srčno frekvenco in krvni tlak.
- ACE-zaviralci (angiotenzinski konvertazni encim) ali Sartani: Če bolniki ACE-zaviralcev ne prenašajo (najpogostejši vzrok je suh, dražeč kašelj), se uporabijo sartani.
- Inhibitorji angiotenzinskih receptorjev in neprilizina (ARNI): Kombinacija sartana in inhibitorja neprilizina, na voljo zadnjih nekaj let, je pokazala izjemne rezultate.
- Inhibitorji aldosteronskih receptorjev: Potrebno je biti pozoren na ledvično funkcijo pri njihovi uporabi.
- Inhibitorji SGLT 2 (zaviralci natrijevega-glukoznega kotransporterja 2): Ta skupina zdravil je pokazala značilno ugoden učinek na srčno mišico in dokazala zmanjšano umrljivost, celo pri bolnikih brez sladkorne bolezni. Dapagliflozin in empagliflozin sta pri nas dostopna.
- Pozitivni inotropi: Zdravila, ki povečajo moč kontrakcije srčne mišice (dobutamin, dopamin, milrinon, levosimendan), se uporabljajo pri bolnikih z znaki sistemske hipoperfuzije.
- Vazodilatatorji: Zdravila, ki širijo žilje (nitroglicerin, nitroprusid), se uporabljajo pri bolnikih s pljučnim edemom za zniževanje krvnega tlaka.
- Nefarmakološko zdravljenje in napredne metode:Pri približno 20 % bolnikov zdravljenje z zdravili ni več dovolj.
- Posebne naprave:
- Srčni spodbujevalniki: V nekaterih primerih se uporabljajo posebne vrste srčnih spodbujevalnikov, t. i. resinhronizacijski srčni spodbujevalniki ali defibrilatorji.
- Mehanski podporni sistemi (črpalke): V najbolj napredovalih primerih, ko zdravila ne zadoščajo več, so na voljo mehanske srčne črpalke (LVAD - leva ventrikularna pomožna naprava). Te omogočajo dostojno življenje v domačem okolju med čakanjem na presaditev srca. Na leto v Sloveniji vstavijo približno petnajst takšnih črpalk.
- Presaditev matičnih celic: Gre za novejšo metodo zdravljenja, pri kateri poskušajo spodbuditi postopek regeneracije v srcu. Najbolj učinkovita je pri bolnikih, ki nimajo srčnega popuščanja zaradi infarkta. V Sloveniji so prvo presaditev matičnih celic opravili leta 2006.
- Presaditev srca: Zadnja možnost pri bolnikih, mlajših od 65-70 let, pri katerih srčno popuščanje napreduje kljub drugim metodam zdravljenja. Slovenija je na tem področju med vodilnimi državami na svetu, saj ima enega najuspešnejših programov presaditev srca glede na število prebivalcev. Od leta 1990 je bilo v UKC Ljubljana opravljenih 125 presaditev.
- Posebne naprave:
Posebne okoliščine in izzivi
Vpliv epidemije COVID-19: Med epidemijo koronavirusa SARS-CoV-2 je bilo delovanje v zdravstvu močno spremenjeno. Zaradi pričakovanega vala bolnikov s COVID-19 so začasno "zamrznili" vsa nenujna zdravljenja, odpovedani pa so bili tudi redni specialistični pregledi. To je pri prenekaterem pacientu povzročilo poslabšanje osnovne (kronične) bolezni. Zdravniki so kljub temu poskušali ohranjati stik z obolelimi s pomočjo telemedicine, vendar niso mogli zajeti vseh. V Slovenj Gradcu so s pomočjo telemedicine obravnavali 43 bolnikov. V ljubljanskem UKC so v času epidemije prilagodili obravnavo bolnikov s srčnim popuščanjem.
Polifarmacija: Bolniki s srčnim popuščanjem imajo praviloma veliko pridruženih bolezni, od sladkorne bolezni do povišanega krvnega tlaka, slabokrvnosti in ledvične oslabelosti. Vsa ta obolenja je treba obvladovati sočasno in poskrbeti za optimalno, bolniku prilagojeno terapijo, kajti hitro se pojavi resen problem polifarmacije, v sklopu katere posamezni pacient jemlje tudi 12 ali več različnih zdravil.
Neopuščanje zdravljenja: Pomembno je, da bolnik ne opusti zdravljenja, ko se mu izboljšajo simptomi. Zaradi občutka, da so bolje, nehajo jemati zdravila, kar pa pripelje do poslabšanja in pogosto konča v bolnišnici. To poslabšuje izid bolezni in skrajšuje življenje.
Tveganje za nenadno smrt: Tveganje bolnikov s srčnim popuščanjem za nenadno smrt je precejšnje in je odvisno od funkcijskega razreda bolezni. Newyorško združenje kardiologov je oblikovalo lestvico s štirimi funkcijskimi razredi:
- Prvi razred: Bolnik nima težav, ultrazvok pokaže zmanjšano delovanje srca.
- Drugi razred: Bolnik se zadiha ob večjih telesnih naporih.
- Tretji razred: Bolnik normalno zmore vsakodnevne dejavnosti, zadiha pa se že po nekaj stopnicah.
- Četrti razred: Bolnik ne zmore vseh osnovnih opravil. V tem razredu je umrljivost bolnikov v enem letu več kot 50-odstotna.
Srčno popuščanje v nosečnosti: Zelo redko se srčno popuščanje pojavi v nosečnosti, kar predstavlja posebno obliko srčnega popuščanja.
Zaključek: Ozaveščanje in sodelovanje kot ključ do boljših rezultatov
Kampanje, kot je tista, ki jo pripravlja Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, poudarjajo pomen ozaveščanja javnosti o srčnem popuščanju, pomembnosti čim zgodnejšega prepoznavanja simptomov, zgodnje diagnoze in optimalnega zdravljenja. Zdravniki poudarjajo, da bolnik nikoli ne sme oklevati s pregledom pri zdravniku, če ve, da potrebuje strokovno svetovanje in pomoč. Pravočasno ukrepanje, sodelovanje med bolnikom in zdravnikom ter sodobni diagnostični in terapevtski pristopi lahko bistveno izboljšajo prognozo in kakovost življenja bolnikov s srčnim popuščanjem.
tags: #srcno #popuscanje #po #porodu