Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih in čustvenih sprememb, ki lahko pri nekaterih ženskah sproži ali poslabša psihične težave, kot so depresija, anksioznost ali posttravmatski stresni sindrom. V takih primerih se pogosto postavi vprašanje o varnosti in upravičenosti jemanja zdravil, še posebej antidepresivov, ki lahko prečkajo posteljico in vplivajo na plod. Kljub pomislekom o morebitnih tveganjih, raziskave vse bolj kažejo, da lahko v določenih primerih nezdravljena psihična motnja predstavlja večje tveganje za mater in otroka kot ustrezno zdravljenje z antidepresivi.
Pomen zdravljenja duševnih motenj v nosečnosti
Depresija, posttravmatski stresni sindrom in anksioznost v nosečnosti so resna obolenja, ki jih nikakor ne gre podcenjevati. Njihov vpliv sega daleč preko čustvenega počutja matere. Nedavna odkritja britanskih znanstvenikov so potrdila, da ima depresija pri nosečnicah negativen vpliv na kognitivni razvoj otroka. Ta vpliv se nanaša na procese mišljenja, sklepanja, učenja, pomnenja, reševanja problemov in logike. Raziskava je pokazala, da je depresija v nosečnosti povezana s 34 % večjo možnostjo za počasnejši kognitivni, čustveni, socialni in fizični razvoj otroka od 18. meseca starosti naprej. V kombinaciji s poporodno depresijo je faktor tveganja za počasnejši otrokov razvoj še večji, celo 50 %.
Nezdravljena, anksiozna nosečnica vsekakor manj pazi nase, se slabše prehranjuje, pogosteje zapade v različne razvade, kot sta kajenje in pitje alkohola, ter manj redno hodi na kontrole h ginekologu. Še posebno so lahko problematični panični napadi. Duševno zdravje matere neposredno vpliva na razvoj ploda, potek nosečnosti in poroda ter na razvoj novorojenčka. Novorojenček lahko trpi, ker depresivna ali anksiozna mama ne zmore enakovredne skrbi za otroka. Tudi v prvih 3 mesecih po porodu se število psihiatričnih motenj pri ženskah bistveno poveča v primerjavi z ženskami enake starosti, ki niso rodile. Ženske, ki so imele kdajkoli prej depresijo (med prejšnjo nosečnostjo ali pa čisto neodvisno od nosečnosti), bodo imele ob naslednjih nosečnostih večje tveganje za razvoj poporodne depresije.
Antidepresivi v nosečnosti: Tveganja in koristi
Antidepresivi so zdravila, katerih jemanje ni povsem brez tveganja. Vendar pa v zadnjem času vse več študij dokazuje, da je njihova uporaba med nosečnostjo, ob upoštevanju vseh razpoložljivih dejstev, relativno varna. Največ študij v času nosečnosti je bilo narejenih z antidepresivi iz skupine selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina - SSRI (sem sodi tudi escitalopram, npr. Cipralex). Pri otrocih mater, ki so te antidepresive jemale, niso ugotovili pomembnih razlik v telesnem razvoju, inteligentnosti ali psihološkem razvoju. Za relativno varna sta se izkazala predvsem fluoksetin in sertralin. Pri majhnem številu novorojenčkov mater, ki so jemale SSRI, so po porodu sicer opazili razdražljivost in nemir, ki pa sta se v nekaj dneh umirila.
Čeprav zaenkrat še ni bilo izvedenih dovolj kontroliranih kliničnih študij na nosečnicah, pa proučevanja vpliva SSRI na razmnoževanje pri živalih niso pokazala tveganja za plod. Zato se uporaba SSRI med nosečnostjo, upoštevajoč podatke, smatra za relativno varno. Je pa res, da je nekoliko bolj problematična njihova uporaba v drugi polovici nosečnosti. Pri nosečnicah, ki so v drugi polovici nosečnosti uporabljale SSRI, je bila nekoliko večja verjetnost za pojav pljučne arterijske hipertenzije pri otroku (okrog 12 primerov na 1000 novorojenčkov). Primeri tovrstnega obolenja so sicer redki, vendar imajo lahko zelo resne posledice, med drugim tudi smrt otroka.
Uporaba SSRI med nosečnostjo je po drugi strani upravičena, še posebej če upoštevamo, da nezdravljena depresija, posttravmatski stresni sindrom ali anksioznost pogosto predstavljajo bistveno večje tveganje tako za otroka kot tudi za mater. Vedno je potrebno pretehtati med morebitnimi koristmi in tveganji ter nato na podlagi dejstev sprejeti pravo odločitev. Svetovanje z zdravnikom o upravičenosti uporabe antidepresivov med nosečnostjo v konkretnem primeru je ključno.
Osebne izkušnje in pomisleki
V forumih in pogovorih nosečnic se pogosto pojavljajo vprašanja glede jemanja antidepresivov. Ena od uporabnic, K., je v 20. tednu nosečnosti prenehala z jemanjem Cipralexa, ki ga je jemala zaradi posttravmatskega sindroma s tesnobo in paničnimi napadi. Kljub podpori družine in ukvarjanju z jogo, je po dveh tednih močna anksioznost privedla do razmišljanja o ponovni uvedbi zdravil. Po pogovoru s psihiatrinjo sta se odločili za nadaljevanje s Cipralexom, ki naj v nosečnosti ne bi bil škodljiv. Po porodu njena deklica ni imela nobenih posledic in se lepo razvija.
Druga uporabnica, ki je pred nosečnostjo jemala Asentro zaradi anksioznosti in paničnih napadov, je po prenehanju jemanja med nosečnostjo doživljala močno depresijo in tesnobo. Kljub temu je rodila zdravega otroka, ki je živahen in nagaja, vendar avtorica poudarja, da je takšnih otrok veliko, ne glede na to, ali so matere jemale zdravila ali ne. Njeno sporočilo je, da bo v končni fazi vse v redu.
Pomemben vidik, ki ga izpostavljajo raziskave, je tudi vpliv na dolgoročni razvoj otroka. Sistematični pregled raziskav je pokazal, da antidepresivi kot celota ne predstavljajo značilnega tveganja za prirojene okvare, vendar povečajo tveganje za specifične okvare, kot so okvare srčno-žilnega sistema in pregrad. Prav tako negativno vplivajo na izide poroda, saj povečajo tveganje za spontani splav, skrajšajo gestacijsko starost v povprečju za 3 dni, zmanjšajo porodno težo za 75 gramov in Apgarjevo oceno za manj kot pol točke. V tretjem trimesečju uporaba antidepresivov značilno poveča tveganje za sindrom slabe neonatalne adaptacije. Zdravilne učinkovine iz razreda SSRI in venlafaksin lahko negativno vplivajo tudi na motorični razvoj in inteligenčni kvocient.
Posebna pozornost na paroksetin in druge SSRI
Med antidepresivi je paroksetin izpostavljen kot najbolj problematičen, saj značilno poveča tveganje za prirojene okvare, zlasti srčno-žilnega sistema, atrijsko septalno okvaro, okvaro iztočnega trakta desnega prekata in razcepljeno ustnico. Fluoksetin poveča tveganje za okvaro nevronske cevi, citalopram za hipospadijo, sertralin pa za okvare pregrad in kepasto nogo. Med tricikličnimi antidepresivi (TCA) sta problematična predvsem klomipramin (prirojene srčne okvare) in amitriptilin (okvare udov). Bupropion predstavlja tveganje za okvaro iztočnega trakta levega prekata in ventrikularno septalno okvaro, venlafaksin pa za hipospadijo in okvaro nevronske cevi.
Kako stres v nosečnosti vpliva na plod
Kljub tem ugotovitvam, se za zdravilo izbora v primeru hujše depresije med nosečnostjo pogosto priporočajo zdravilne učinkovine iz razreda SSRI in TCA, predvsem citalopram, sertralin, nortriptilin in dezipramin, saj je sama depresija lahko večje tveganje.
Zaključek in priporočila
Odločitev o jemanju ali opustitvi antidepresivov med nosečnostjo je kompleksna in zahteva individualni pristop. Vedno je potrebno skrbno pretehtati razmerje med koristmi in tveganji. V primeru hujše depresije ali anksioznosti zdravljenje med nosečnostjo ni le upravičeno, temveč pogosto nujno, saj nezdravljeno stanje predstavlja večje tveganje za mater in otroka.
Za nosečnice, ki se spopadajo s psihičnimi težavami, je ključnega pomena odkrit in poglobljen pogovor z zdravnikom specialistom (ginekologom in psihiatrom). Le ti lahko na podlagi celostne ocene stanja, upoštevajoč specifične potrebe in zgodovino bolezni, svetujejo najustreznejšo obravnavo. V nekaterih primerih se lahko priporočajo pogostejše ultrazvočne kontrole za spremljanje normalnega razvoja ploda.
Pomembno je tudi zavedanje, da so izkušnje posameznic lahko zelo različne, in da obstajajo številne metode obvladovanja tesnobe in depresije, ki ne vključujejo farmakološkega zdravljenja, kot so joga, meditacija ali psihoterapija. Vendar pa v primerih, ko te metode niso dovolj, ne gre odlašati z zdravniško pomočjo.
tags: #ssri #antidepresivi #v #nosecnosti