Starševski dopust predstavlja ključen element sistema socialne varnosti, ki omogoča staršem, da se takoj po izteku materinskega dopusta posvetijo nadaljnji negi in varstvu otroka. Ta pravica, urejena z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), je namenjena vsem staršem, ki želijo aktivno sodelovati pri odraščanju svojih otrok, hkrati pa se soočajo z izzivi usklajevanja poklicnih in družinskih obveznosti. V zadnjih letih so se pravila glede izrabe starševskega dopusta večkrat spremenila, zlasti z namenom spodbujanja bolj enakopravne delitve skrbstvenega dela med oba starša.
Osnovne pravice in trajanje starševskega dopusta
Po veljavni zakonodaji ima vsak od staršev na voljo 160 koledarskih dni starševskega dopusta. Ta dopust je lahko izkoriščen v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Pomembno je poudariti, da je 60 dni starševskega dopusta neprenosljivih za vsakega od staršev. To pomeni, da jih lahko izkoristi le eden od staršev, medtem ko je preostalih 100 dni prenosljivih med staršema.
V praksi to pomeni, da lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, pri čemer ji ostane 60 dni neprenosljivega dopusta. Enako velja za očeta, ki lahko na mater prenese 100 dni, sam pa obdrži 60 dni neprenosljivega dopusta. Če oče prenese vseh 100 dni na mater, lahko ta izkoristi skupno 260 dni starševskega dopusta. V primeru, da mati prenese vseh 100 dni na očeta, lahko on izkoristi 260 dni, mati pa obdrži svojih 60 neprenosljivih dni. Ti neprenosljivi dnevi predstavljajo pomemben mehanizem za zagotavljanje sodelovanja obeh staršev pri negi in varstvu otroka.
Kje smo s pravicami do dolgotrajne oskrbe?
Prenos starševskega dopusta in dogovor med staršema
Ključni element pri izrabi starševskega dopusta je pisni dogovor med staršema o obdobju in načinu izrabe dopusta. Ta dogovor je potrebno predložiti Centru za socialno delo (CSD) skupaj z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dopusta. Vsak od staršev uveljavlja svojo pravico do starševskega dopusta s samostojno vlogo. Dogovor mora jasno določiti, kdaj bo posamezen starš koristil dopust. V primeru, da eden od staršev prenese svoje dni na drugega, je potrebno skleniti poseben dogovor.
Posebne situacije in pravice
Zakon predvideva tudi posebne situacije, ki vplivajo na pravico do starševskega dopusta. Posvojitelji, osebe, ki jim je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokovi sorodniki, ki jim je podeljena starševska skrb, imajo pravico do starševskega dopusta do osmega leta starosti otroka v enakem obsegu kot biološki starši. Za otroke, starejše od osmih let in mlajše od 15 let, imajo te osebe pravico do 30 dni starševskega dopusta. Rejniki, ki jim je v rejništvo nameščen otrok, mlajši od osmih let, imajo pravico do 30 dni starševskega dopusta.
V primeru ugotovljene motnje v telesnem ali duševnem razvoju otroka ali dolgotrajne hujše bolezni otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev starosti, ima eden od staršev pravico do dodatnih 90 dni dopusta za nego in varstvo od dneva priznanja pravice. Vlogo za to je potrebno oddati najkasneje do 18. meseca starosti otroka.
Očetovski dopust in materinski dopust
Očetovski dopust je namenjen očetom za sodelovanje pri negi in varstvu otroka. Oče izrabi očetovski dopust v trajanju 15 koledarskih dni v strnjenem nizu, najkasneje tri mesece po rojstvu otroka. Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po rojstvu. Ob rojstvu dveh ali več otrok hkrati se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni.
Materinski dopust je namenjen materam v trajanju 105 dni, od tega je 15 dni obveznih. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda. Če mati ne nastopi materinskega dopusta v tem roku, neizrabljenega dela dopusta ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, če je porod nastopil pred predvidenim datumom.
Krajši delovni čas zaradi starševstva
Krajši delovni čas zaradi starševstva je ukrep, ki staršem omogoča lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Pravico do dela s krajšim delovnim časom ima eden od staršev, ki neguje in varuje enega otroka do tretjega leta starosti ali najmanj dva otroka do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (najmanj 20 ur na teden). Po novem lahko krajši delovni čas zaradi starševstva koristita oba starša hkrati, vendar skupna izraba pravice ne sme preseči 20 ur tedensko.
Pravica do dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva otroka v primeru dveh ali več otrok pripada do osmega leta starosti mlajšega otroka. Ukinja se tudi enoletna neprenosljivost te pravice.
Nadomestila in dodatki
Pravico do nadomestila za starševski dopust imajo osebe, ki so bile zavarovane po ZSDP-1 dan pred nastopom dopusta. Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo se izplačuje v času dopusta in znaša 100 % osnove. Materinsko nadomestilo ni navzgor omejeno, medtem ko sta očetovsko in starševsko nadomestilo omejena na 2,5-kratnik povprečne mesečne plače. Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova zadnjih 12 mesecev pred vložitvijo vloge.
Starševski dodatek je namenjen materam ali očetom po 77 dneh od rojstva otroka, ki niso zavarovane za starševsko varstvo (npr. študentke, nezaposlene). Trenutno znaša 465,34 EUR mesečno in se izplačuje 365 dni od rojstva otroka. Upravičenci so vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev ali druga oseba za otroka s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, do 18. leta starosti otroka. V enostarševskih družinah se znesek otroškega dodatka poveča za 30 %.
Starševski dopust za samostojne podjetnice
Samostojne podjetnice imajo pravico do materinskega dopusta in nadomestila, če so predhodno pridobile status fizične osebe z dejavnostjo in plačevale prispevek za starševsko varstvo. Materinski dopust traja 105 dni. Samostojna podjetnica v času prejemanja materinskega nadomestila ne sme opravljati dela v okviru svoje dejavnosti. Če uveljavlja pravico do skrajšanega delovnega časa, mora spremeniti število ur zaposlitve pri svojem zavarovanju.
Novosti po 1. aprilu 2023
Z novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki je začela veljati 1. aprila 2023, so bile uvedene pomembne spremembe, ki spodbujajo enakopravnejšo delitev skrbstvenega dela med staršema. Ključne novosti vključujejo:
- Očetovski dopust: Skrajšan s 30 na 15 dni, ki jih oče lahko izkoristi do tretjega meseca starosti otroka.
- Neprenosljivi starševski dopust za očete: Očetje pridobijo 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta, ki ga lahko izkoristijo v več delih, tudi v času materinskega dopusta matere in najkasneje do osmega leta starosti otroka.
- Starševski dopust: Po novem znaša 160 dni za vsakega od staršev, od tega je 60 dni neprenosljivih.
- Krajši delovni čas zaradi starševstva: Pravica do dela s krajšim delovnim časom v primeru dveh ali več otrok pripada do osmega leta starosti mlajšega otroka. Oba starša lahko delata s krajšim delovnim časom, vendar skupna izraba ne sme preseči 20 ur tedensko.
Te spremembe predstavljajo pomemben korak k večji enakosti med spoloma na področju starševstva in spodbujajo očete k večjemu vključevanju v nego in varstvo otrok.
tags: #starsevski #dopust #analiticni #rek