Starševski dopust predstavlja ključen element sistema socialne varnosti, ki omogoča staršem, da se takoj po izteku materinskega dopusta posvetijo nadaljnji negi in varstvu otroka. Ta pravica, urejena z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), je namenjena vsem staršem, ki želijo aktivno sodelovati pri odraščanju svojih otrok, hkrati pa se soočajo z izzivi usklajevanja poklicnih in družinskih obveznosti. V zadnjih letih so se pravila glede izrabe starševskega dopusta večkrat spremenila, zlasti z namenom spodbujanja bolj enakopravne delitve skrbstvenega dela med oba starša. Te spremembe, ki so se pričele uporabljati s 1. aprilom 2023, prinašajo pomembne novosti za starše, posvojitelje, rejniške družine in druge skrbstvene osebe.
Osnovne pravice in trajanje starševskega dopusta
Po veljavni zakonodaji ima vsak od staršev na voljo 160 koledarskih dni starševskega dopusta. Ta dopust je lahko izkoriščen v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Pomembno je poudariti, da je 60 dni starševskega dopusta neprenosljivih za vsakega od staršev. To pomeni, da jih lahko izkoristi le eden od staršev, medtem ko je preostalih 100 dni prenosljivih med staršema.
V praksi to pomeni, da lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, pri čemer ji ostane 60 dni neprenosljivega dopusta. Enako velja za očeta, ki lahko na mater prenese 100 dni, sam pa obdrži 60 dni neprenosljivega dopusta. Če oče prenese vseh 100 dni na mater, lahko ta izkoristi skupno 260 dni starševskega dopusta. V primeru, da mati prenese vseh 100 dni na očeta, lahko on izkoristi 260 dni, mati pa obdrži svojih 60 neprenosljivih dni. Ti neprenosljivi dnevi predstavljajo pomemben mehanizem za zagotavljanje sodelovanja obeh staršev pri negi in varstvu otroka.
Ob rojstvu dveh ali več otrok hkrati se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni. Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, kar pomeni v obliki polne ali delne odsotnosti z dela.
Prenos starševskega dopusta in dogovor med staršema
Ključni element pri izrabi starševskega dopusta je pisni dogovor med staršema o obdobju in načinu izrabe dopusta. Ta dogovor je potrebno predložiti Centru za socialno delo (CSD) skupaj z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dopusta. Vsak od staršev uveljavlja svojo pravico do starševskega dopusta s samostojno vlogo. Dogovor mora jasno določiti, kdaj bo posamezen starš koristil dopust. V primeru, da eden od staršev prenese svoje dni na drugega, je potrebno skleniti poseben dogovor. Starša se morata pisno dogovoriti o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta.
Posebne situacije in pravice
Zakon predvideva tudi posebne situacije, ki vplivajo na pravico do starševskega dopusta. Posvojitelji, osebe, ki jim je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokovi sorodniki, ki jim je podeljena starševska skrb, imajo pravico do starševskega dopusta do osmega leta starosti otroka v enakem obsegu kot biološki starši. Za otroke, starejše od osmih let in mlajše od 15 let, imajo te osebe pravico do 30 dni starševskega dopusta. Rejniki, ki jim je v rejništvo nameščen otrok, mlajši od osmih let, za katerega sta starša že izrabila starševski dopust, imajo pravico do 30 dni starševskega dopusta.
V primeru ugotovljene motnje v telesnem ali duševnem razvoju otroka ali dolgotrajne hujše bolezni otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev starosti, ima eden od staršev pravico do dodatnih 90 dni dopusta za nego in varstvo od dneva priznanja pravice. Vlogo za to je potrebno oddati najkasneje do 18. meseca starosti otroka.
Očetovski dopust in materinski dopust
Očetovski dopust je namenjen očetom za sodelovanje pri negi in varstvu otroka. Oče izrabi očetovski dopust v trajanju 15 koledarskih dni v strnjenem nizu, najkasneje tri mesece po rojstvu otroka. Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo. Če ga oče ne izrabi, lahko očetovski dopust koristijo tudi druge osebe ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka. Pravico do očetovskega dopusta se uveljavlja po rojstvu otroka, in sicer najkasneje do nastopa očetovskega dopusta na centru za socialno delo, na katerem je mati uveljavljala svojo pravico. Ob rojstvu dveh ali več otrok hkrati se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni.
Materinski dopust traja 105 dni. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če mati ne nastopi materinskega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če mati rodi otroka, preden je o izrabi materinskega dopusta obvestila delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če ji zdravstveno stanje tega ne dopušča. V tem primeru naj delodajalca obvesti kateri od njenih sorodnikov.
Krajši delovni čas zaradi starševstva in druge oblike podpore
Krajši delovni čas zaradi starševstva je ukrep, ki staršem omogoča lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Pravico do dela s krajšim delovnim časom ima eden od staršev, ki neguje in varuje enega otroka do tretjega leta starosti ali najmanj dva otroka do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (najmanj 20 ur na teden). Po novem lahko krajši delovni čas zaradi starševstva koristita oba starša hkrati, vendar skupna izraba pravice ne sme preseči 20 ur tedensko. Pravica do dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva otroka v primeru dveh ali več otrok pripada do osmega leta starosti mlajšega otroka. Ukinja se tudi enoletna neprenosljivost te pravice.
Izjemoma lahko eden od staršev pravico do krajšega delovnega časa v celoti izrabi sam. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost.
Pravica pripada enemu od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok.
Za pravice starih staršev na shodu v Ljubljani....
Nadomestila in dodatki za starše
Pravico do nadomestila za starševski dopust imajo osebe, ki so bile zavarovane po ZSDP-1 dan pred nastopom dopusta. Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo se izplačuje v času dopusta in znaša 100 % osnove. Materinsko nadomestilo ni navzgor omejeno, medtem ko sta očetovsko in starševsko nadomestilo omejena na 2,5-kratnik povprečne mesečne plače. Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova zadnjih 12 mesecev pred vložitvijo vloge.
Če je oseba zavarovana za starševsko varstvo, a so bili prispevki za starševsko varstvo obračunani za krajše obdobje kot je strnjenih 12 mesecev, se mu za manjkajoče mesece kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave.
Oseba, ki ni zavarovana za starševsko varstvo in nima pravice do dopusta, je pa bila zavarovana najmanj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, je tudi upravičena do starševskega nadomestila. Za tako osebo se kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave.
Starševski dodatek se izplačuje mesečno in je določen v višini usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima mati ali oče s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka. Rejniki nimajo pravice do pomoči ob rojstvu otroka. Pravico uveljavljata mati ali oče pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče ali na sedežu njenega delodajalca oz. dejavnosti, če nima niti stalnega, niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali glede na kraj rojstva otroka. Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Pravico do pomoči ob rojstvu otroka je mogoče uveljavljati hkrati z vlogo za uveljavitev pravice do materinskega dopusta ali z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dodatka, v rokih, ki veljajo za uveljavljanje posamezne pravice, vendar najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.
Dodatek za družino s tremi otroki znaša 404,48 EUR, za družino s štirimi ali več otroki pa 491,52 EUR, ne glede na materialni položaj družine.
Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do dodatka je upravičen, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti. Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek, ki znaša 102,40 EUR za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali 204,80 EUR za težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok s potrebo po posebni negi in varstvu. To pomeni, da eden od staršev bodisi zapusti dotedanjo službo, začne delati samo 4 ure na dan ali pa se odjavi iz evidence brezposelnih oseb zato, da ostane doma z otrokom, ki potrebuje posebno nego in varstvo zaradi težke motnje v duševnem razvoju ali težke gibalne oviranosti ali bolezni iz seznama hudih bolezni. Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek je namenjena tudi enemu od staršev, ki doma neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo. Eden od staršev je lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Eden od staršev, ki želi doma negovati in varovati enega ali več otrok, mora 30 dni pred zapustitvijo trga dela oziroma najkasneje 30 dni po zapustitvi trga dela ali začetku dela s krajšim delovnim časom na centru za socialno delo, kjer ima otrok stalno prebivališče, vložiti vlogo za uveljavitev delnega plačila za izgubljeni dohodek. Če se pravica ne uveljavlja v tem roku, pripada pravica do delnega plačila z dnem vložitve vloge. Vlogi je treba priložiti zdravniško dokumentacijo, ki ne sme biti starejša od šest mesecev, in fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka transakcijskega računa vlagatelja/ice.
Eden od staršev, ki ima v lasti ali uporabi vozilo, ki se razvršča v drugi cestninski razred B, in je ob zadnji še veljavni registraciji vozila uveljavil pravico do 50% znižanja letne dajatve za velike družine za to vozilo, je v primeru nakupa letne vinjete za to vozilo v posameznem letu upravičen do enkratne pomoči v višini razlike nad ceno letne vinjete, določena za drugi cestninski razred A.
Starševski dopust za samostojne podjetnice
Samostojne podjetnice imajo pravico do materinskega dopusta in nadomestila, če so predhodno pridobile status fizične osebe z dejavnostjo in plačevale prispevek za starševsko varstvo. Materinski dopust traja 105 dni. Samostojna podjetnica v času prejemanja materinskega nadomestila ne sme opravljati dela v okviru svoje dejavnosti. Če uveljavlja pravico do skrajšanega delovnega časa, mora spremeniti število ur zaposlitve pri svojem zavarovanju.
Novosti po 1. aprilu 2023
Z novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki je začela veljati 1. aprila 2023, so bile uvedene pomembne spremembe, ki spodbujajo enakopravnejšo delitev skrbstvenega dela med staršema. Ključne novosti vključujejo:
- Očetovski dopust: Skrajšan s 30 na 15 dni, ki jih oče lahko izkoristi do tretjega meseca starosti otroka.
- Neprenosljivi starševski dopust za očete: Očetje pridobijo 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta, ki ga lahko izkoristijo v več delih, tudi v času materinskega dopusta matere in najkasneje do osmega leta starosti otroka.
- Starševski dopust: Po novem znaša 160 dni za vsakega od staršev, od tega je 60 dni neprenosljivih.
- Krajši delovni čas zaradi starševstva: Pravica do dela s krajšim delovnim časom v primeru dveh ali več otrok pripada do osmega leta starosti mlajšega otroka.
Vsebine objavljene na te spletni strani veljajo za vlagatelje, katerih otrok je rojen, posvojen, nameščen z namenom posvojitve ali za katerega je podeljena starševska skrb sorodniku, po 1. aprilu 2023.
tags: #starsevski #dopust #analticni #rek