Naloga države je, da ustvari ustrezne pogoje za družinsko odločanje in doseganje visoke ravni kakovosti življenja družin ter da zagotavlja varstvo in zaščito vseh družinskih članov, še posebej otrok. Slovenija se uvršča med države, ki staršem ob rojstvu otroka nudijo izjemno podporo, s ciljem ustvariti pogoje za družinsko odločanje in zagotoviti visoko kakovost življenja vseh družinskih članov, še posebej otrok. Ključni elementi te podpore so različne vrste dopustov in finančnih nadomestil, ki omogočajo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter kritje povečanih stroškov ob prihodu novega družinskega člana. Ta članek podrobno raziskuje zakonodajo in prakse, povezane z nadomestilom plače in starševskim dodatkom v Sloveniji, s poudarkom na najnovejših spremembah in specifiki posameznih pravic.
Materinski dopust: Temelj za nego novorojenčka in okrevanje matere
Materinski dopust je temeljni ukrep, namenjen pripravi matere na porod, negi in varstvu otroka takoj po rojstvu ter zaščiti njenega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Ta dopust traja 105 dni v obliki polne odsotnosti z dela, od česar je 15 dni obveznih. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog/ginekologinja. Pomembno je poudariti, da če mati ne nastopi materinskega dopusta v tem predpisanem roku, neizrabljenega dela materinskega dopusta ne more izkoristiti po otrokovem rojstvu, razen v izjemnih primerih, ko porod nastopi pred predvidenim datumom.
Vlogo za materinski dopust je treba vložiti na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. V primeru, da mati rodi otroka pred obvestilom delodajalcu o izrabi materinskega dopusta, je dolžna to storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če ji zdravstveno stanje tega ne dopušča, v katerem primeru lahko obvestilo opravi eden od njenih sorodnikov.
S 1. aprilom 2023 so se pričele uporabljati spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), ki veljajo za vlagatelje, katerih otrok je rojen, posvojen, nameščen z namenom posvojitve ali zanje je podeljena starševska skrb sorodniku po tem datumu.
Očetovski dopust: Spodbujanje očetovske vloge v zgodnji negi
Očetovski dopust je namenjen očetom, da bi aktivno sodelovali pri negi in varstvu otroka že v zgodnji dobi. Oče izrabi očetovski dopust v trajanju 15 koledarskih dni, ki jih lahko izkoristi v strnjenem nizu, bodisi v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, najkasneje tri mesece po rojstvu otroka. Ta pravica je neprenosljiva. V primeru rojstva dveh ali več hkrati živorojenih otrok ali več otrok hkrati, se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni.
Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu. To vključuje materinega zakonskega partnerja, zunajzakonskega partnerja ali partnerko registrirane istospolne partnerske skupnosti, ter zakonce, zunajzakonske partnerje ali partnerje registriranih istospolnih partnerskih skupnosti oseb, ki koristijo materinski dopust. Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo. Če oče ne izrabi očetovskega dopusta, ga lahko koristijo omenjene druge osebe. Pravica se uveljavlja po rojstvu otroka, najkasneje do nastopa očetovskega dopusta na centru za socialno delo, kjer je mati uveljavljala ali bi uveljavljala pravico.
Z novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) se je očetovski dopust s 30 dni skrajšal na 15 dni, vendar je podaljšan starševski dopust za očete, ki ga lahko koristijo do osmega leta otrokove starosti.
Starševski dopust: Fleksibilna podpora starševstvu z možnostjo prenosa
Starševski dopust predstavlja pomemben del sistema starševskega varstva, saj omogoča obema staršema sodelovanje pri negi in varstvu otroka. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni, kar skupaj znese 320 dni. Ta dopust se lahko izrabi v obliki polne ali delne odsotnosti z dela.
Ključna značilnost starševskega dopusta je njegova prenosljivost in neprenosljivost. Za vsakega od staršev je 60 dni neprenosljivih, kar pomeni, da jih lahko izkoristi samo on. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, medtem ko je 60 dni neprenosljivih in jih lahko izkoristi le ona. Podobno lahko oče prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, pri čemer je 60 dni neprenosljivih in jih lahko izkoristi le on. Zanimivo je, da lahko oče svoj neprenosljivi del starševskega dopusta izrabi tudi v času materinskega in starševskega dopusta matere.
Neprenosljiv del starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev izrabi najkasneje do osmega leta starosti otroka. Izkoristi se ga lahko v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni ali manj kot 15 dni, če je bilo prenesenih manj dni.
V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša. Ob rojstvu dvojčkov ali več otrok se starševski dopust za vsakega nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 90 dni. Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu. Starša se morata pisno dogovoriti o izrabi starševskega dopusta najkasneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta.
Vlogo za starševski dopust se vloži na center za socialno delo. Pravica do starševskega dopusta pripada tudi posvojitelju ali osebi, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokovemu sorodniku, ki mu je podeljena starševska skrb za otroka do osmega leta starosti v obsegu kot ga imata mati ali oče. Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb za otroka, ki je že dopolnil osem let starosti in je mlajši od 15 let, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni. Rejnik, ki mu je v rejništvo nameščen otrok mlajši do osem let, za katerega sta starša že izrabila starševski dopust, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni.
S tem se dopolnjuje pravica očeta, ki lahko po novem izkoristi 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta, medtem ko je mama deležna 60 dni neprenosljivega dopusta. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, kar pomeni, da lahko mati izkoristi skupno 260 dni starševskega dopusta. Enako velja obratno. Obdobje koriščenja starševskega dopusta se je podaljšalo do osmega leta starosti otroka, kar je bistvena sprememba glede na prejšnjo ureditev, ki je to omogočala do konca prvega razreda osnovne šole.
Finančna nadomestila: Zagotavljanje dohodka med dopustom
Pravico do nadomestila za materinski, očetovski in starševski dopust imajo osebe, ki so upravičene do posamezne vrste dopusta in so bile zavarovane po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) dan pred nastopom dopusta. Nadomestila se izplačujejo v času trajanja dopusta in praviloma znašajo 100 % osnove.
- Materinsko nadomestilo: Navzgor ni omejeno.
- Očetovsko in starševsko nadomestilo: Sta navzgor omejena z 2,5-kratnikom zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto oziroma predpreteklo leto, če za preteklo leto še ni znana, kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije.
Če se posamezna vrsta dopusta izrabi v obliki delne odsotnosti z dela, zavarovancu pripada pravica do nadomestila v sorazmernem delu glede na čas delne odsotnosti z dela. Delna odsotnost z dela ne more biti daljša od polovičnega obsega tedenske delovne obveznosti.
Osnova za izračun vseh omenjenih nadomestil je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih. Kot zadnji mesec se šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust. Na primer, pri vlogi, vloženi septembra 2023, se upoštevajo plače od julija 2022 do junija 2023 (izplačane v juliju 2023). Za osebe, ki so bile zavarovane za starševsko varstvo, a so bili prispevki obračunani za krajše obdobje kot 12 mesecev, se za manjkajoče mesece kot osnova upošteva usklajena višina osnovnega zneska minimalnega dohodka, povečana za znesek davkov in prispevkov za socialno varnost.
Oseba, ki ni zavarovana za starševsko varstvo in nima pravice do dopusta, a je bila zavarovana najmanj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, je prav tako upravičena do starševskega nadomestila. Osnova za izračun se v tem primeru izračuna na podoben način.
Starševski dodatek: Podpora za starše, ki niso vključeni v sistem starševskega varstva
Starševski dodatek je namenjen staršem (materam ali očetom), ki niso zavarovani za starševsko varstvo (na primer študenti, nezaposleni) in so upravičeni do njega po 77 dneh od rojstva otroka. Trenutna višina starševskega dodatka znaša 465,34 evrov mesečno. Upravičenec je za čas trajanja pravice vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Za uveljavitev pravice do starševskega dodatka morata mati (oziroma oče, če koristi pravico) in otrok imeti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivati v njej. Starševski dodatek se izplačuje 365 dni od rojstva otroka. Starševski dodatek je določen v višini usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
Pomoč ob rojstvu otroka: Enkratna finančna podpora za novorojenčka
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Pravico do te pomoči ima vsak novorojenček, čigar mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v njej. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če je ne uveljavi eden od staršev otroka. Rejniki nimajo pravice do te pomoči.
Pravico uveljavljata mati ali oče pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče ali sedež njenega delodajalca, če nima niti stalnega, niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, ali glede na kraj rojstva otroka. Vlogo je mogoče oddati največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Pomoč ob rojstvu otroka se izplača do 15. v mesecu.
Krajši delovni čas zaradi starševstva: Lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
Krajši delovni čas zaradi starševstva je ukrep, namenjen staršem za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Pravico do dela s krajšim delovnim časom ima eden od staršev (ali druga oseba, kot je rejnik ali skrbnik), ki neguje in varuje otroka. Če neguje enega otroka, ima pravico do tretjega leta starosti otroka. Če neguje najmanj dva otroka, ima pravico do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (najmanj 20 ur na teden).
Po novem lahko krajši delovni čas koristita hkrati oba starša, vendar skupna izraba pravice ne sme presegati 20 ur tedensko. V primeru, da eden od staršev zapusti trg dela zaradi varstva in nege štirih ali več otrok (mlajših od 18 let), s katerimi ima skupno stalno prebivališče, ima pravico do starševskega dopusta do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva otroka je enako podaljšano do osmega leta starosti otroka, kot je veljalo za starševski dopust.
Posebni dodatki in olajšave: Podpora družinam s posebnimi potrebami in velikim družinam
Poleg že omenjenih pravic, Slovenija nudi še dodatne oblike podpore za družine, ki se soočajo s posebnimi izzivi.
- Dodatek za nego otroka: Eden od staršev, ki neguje in varuje težje gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, ima pravico delati krajši delovni čas tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar ne dlje kot do 18. leta otrokove starosti. V primeru, da starš neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno ali težjo motnjo v duševnem ali gibalnem razvoju, je prav tako lahko upravičen do DPID, najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Vloge za DPID je treba priložiti zdravniško dokumentacijo.
- Dodatek za veliko družino: Dodatek za družino s tremi otroki znaša 404,48 EUR, za družino s štirimi ali več otroki pa 491,52 EUR, ne glede na materialni položaj družine. Pravico do dodatka za veliko družino določi center po uradni dolžnosti za vse prejemnike otroškega dodatka.
- Olajšave pri vinjeti: Eden od staršev, ki ima v lasti ali uporabi vozilo, ki se razvršča v drugi cestninski razred B, in je ob zadnji veljavni registraciji vozila uveljavil pravico do 50% znižanja letne dajatve za velike družine, je v primeru nakupa letne vinjete za to vozilo upravičen do enkratne pomoči v višini razlike nad ceno letne vinjete, določena za drugi cestninski razred A.
Poudarek na dostopnosti in kakovosti
Sistem starševskega varstva v Sloveniji temelji na načelu zagotavljanja primernih pogojev za družine in doseganja visoke ravni kakovosti življenja. Z raznolikimi dopusti, finančnimi nadomestili in dodatki država stremi k temu, da staršem omogoči najboljšo možno podporo pri skrbi za otroke, hkrati pa jim zagotavlja možnost nadaljevanja ali prilagajanja poklicne kariere.
Poudarek je na tem, da so pravice iz tega zakona vezane na otroka, kar zagotavlja celovito obravnavo potreb otroka in podpore družini v različnih življenjskih obdobjih. Prav tako je pomembno, da imata mati (oziroma oče, če koristi pravico) in otrok stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivata v Republiki Sloveniji, kar zagotavlja, da so te pravice namenjene prebivalcem Slovenije.
tags: #starsevski #dopust #regres