Slovenija si prizadeva zagotoviti ustrezne pogoje za starše, da bi jim olajšala usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter zagotovila kakovostno varstvo in podporo vsem družinskim članom. Zakonodaja na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov se nenehno razvija, da bi bolje sledila potrebam sodobnih družin. S 1. aprilom 2023 so stopile v veljavo pomembne spremembe, ki vplivajo na pravice in obveznosti staršev v zvezi z materinskim, očetovskim in starševskim dopustom ter drugimi oblikami podpore. Te spremembe se nanašajo na otroke, rojene, posvojene ali nameščene v rejništvo po tem datumu.
Materinski dopust: Ključno obdobje za pripravo na porod in nego novorojenčka
Materinski dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Mati ima pravico do materinskega dopusta v trajanju 105 dni, pri čemer je 15 dni obveznih. Ta dopust se običajno začne 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če mati ne nastopi materinskega dopusta v tem zakonsko določenem roku, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. V primeru, da mati rodi otroka, preden je o izrabi materinskega dopusta obvestila delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če zdravstveno stanje tega ne dopušča. V takšnem primeru naj delodajalca obvesti eden od njenih sorodnikov.
Med materinskim dopustom mater ne hodi v službo, temveč se posveča pripravam na porod, neguje novorojenčka ter skrbi za svoje in otrokovo zdravje. Center za socialno delo je pristojen za obravnavo vlog za materinski dopust in materinsko nadomestilo. Podatki za izračun nadomestila se pridobijo od Finančne uprave. Materinsko nadomestilo med materinskim dopustom ni navzgor omejeno, kar pomeni, da znaša 100% osnove, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge.
Očetovski dopust: Vključevanje očetov v zgodnjo nego otroka
Očetovski dopust je namenjen očetom, da bi aktivno sodelovali pri negi in varstvu otroka že v najnežnejši dobi. Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 15 koledarskih dni. Ta dopust se izrabi v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, najkasneje do tretjega meseca starosti otroka. Pravica do očetovskega dopusta je neprenosljiva na druge osebe. V primeru rojstva dveh ali več otrok hkrati, se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni.
Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo. Če oče očetovskega dopusta ne izrabi, lahko to pravico koristijo tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu. To vključuje materinega zakonca, zunajzakonskega partnerja ali partnerko registrirane istospolne partnerske skupnosti. Pravica do očetovskega dopusta se uveljavlja po rojstvu otroka, najkasneje do nastopa očetovskega dopusta, na centru za socialno delo, kjer je mati uveljavljala svojo pravico. Očetovsko nadomestilo znaša 100 % osnove, vendar je navzgor omejeno na 2,5-kratnik povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo ali predpreteklo leto.
Starševski dopust: Fleksibilna podpora staršem pri negi in varstvu otroka
Starševski dopust predstavlja pomemben del sistema starševskega varstva, ki omogoča staršem, da si delijo ali izmenjujejo obveznosti negovanja in varovanja otroka. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni. Skupaj to predstavlja 320 dni, ki jih lahko izkoristijo v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Od teh 160 dni je 60 dni neprenosljivih za vsakega od staršev. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, medtem ko 60 dni ostane neprenosljivih in jih lahko izkoristi samo ona. Enako velja tudi za očeta, ki lahko prenese 100 dni na mater, medtem ko 60 dni ostane neprenosljivih in jih lahko izkoristi samo on. Pri tem je pomembno, da oče lahko izrabi svoj neprenosljivi del starševskega dopusta tudi v času materinskega in starševskega dopusta matere.
Neprenosljivi del starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev izrabi najpozneje do osmega leta starosti otroka. Izraba je možna v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno, v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni ali manj kot 15 dni, če sta jih prenesla manj. Ob rojstvu dveh ali več otrok hkrati se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni.
Starša se morata o izrabi starševskega dopusta pisno dogovoriti najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Vloga za starševski dopust se vloži na center za socialno delo. Starševsko nadomestilo med starševskim dopustom znaša 100 % osnove, vendar je navzgor omejeno na 2,5-kratnik povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji.
Posebne pravice in ugodnosti za starše
Poleg omenjenih dopustov, Slovenija nudi tudi druge oblike podpore staršem:
Starševski dodatek: Ta denarna pomoč je namenjena staršem, ki po rojstvu otroka niso upravičeni do nadomestila po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), na primer študentom ali brezposelnim. Trenutno znaša 465,34 evra mesečno in se izplačuje 365 dni od rojstva otroka. Upravičenec je med tem vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Starševski dodatek se lahko podaljša v primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.
Pomoč ob rojstvu otroka: Gre za enkratni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Pravico ima vsak novorojenček, katerega mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in tam dejansko živita. Vloga se vloži na centru za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.
Otroški dodatek: Ta prejemek je namenjen staršem za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka do 18. leta starosti. Višina otroškega dodatka je odvisna od uvrstitve družine v dohodkovni razred. Znesek se poveča za 30 % v enostarševskih družinah, ter za 20 % za predšolske otroke, mlajše od štirih let, ki niso vključeni v vrtec.
Dodatek za nego otroka: Ta mesečni prejemek je namenjen staršem ali drugi osebi za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Znesek znaša 102,40 EUR za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali 204,80 EUR za težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi hudimi boleznimi. Pravica traja do otrokovega 18. leta starosti, izjemoma dlje.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek: Ta osebni prejemek je namenjen staršem ali drugi osebi, ki prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju, težko gibalno oviranega otroka ali otroka s seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje dva ali več otrok s posebnimi potrebami. Vloga se vloži na centru za socialno delo, najkasneje 30 dni po zapustitvi trga dela ali začetku dela s krajšim delovnim časom.
Krajši delovni čas zaradi starševstva: Ta ukrep omogoča staršem lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Pravico ima eden od staršev, ki neguje in varuje enega otroka do tretjega leta starosti ali najmanj dva otroka do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (najmanj 20 ur na teden). Oba starša lahko koristita to pravico hkrati, vendar skupna izraba ne sme preseči 20 ur tedensko.
Posebna zaščita staršev v delovnem razmerju
Starši v delovnem razmerju uživajo posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas delavki v času nosečnosti, delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, ter staršem med starševskim dopustom v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta. Izjemoma je možna odpoved le s soglasjem delovnega inšpektorja ob izredni odpovedi ali ob prenehanju delodajalca.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) prav tako določa, da mora delodajalec zagotoviti pravico do odsotnosti z dela ali krajšega delovnega časa delavcu zaradi izrabe starševskega dopusta. V primeru, da mati ali oče ostane brez zaposlitve med starševskim dopustom, mora to sporočiti pristojnemu centru za socialno delo, da ga vključi v zavarovanja do izteka pravice.
V Sloveniji se za pravice iz naslova starševstva letno nameni okoli 410 milijonov evrov, kar odraža zavezanost države k zagotavljanju podpore družinam in ustvarjanju okolja, kjer lahko otroci rastejo v varnem in spodbudnem okolju.