Starševstvo je eno najlepših, a tudi najzahtevnejših obdobij v življenju posameznika. V Sloveniji država s sistemom starševskih in očetovskih dopustov ter drugih prejemkov staršem omogoča, da se ob rojstvu otroka ali v prvih letih njegovega življenja v večji meri posvetijo družini, hkrati pa jim zagotavlja varnost zaposlitve in delno nadomestilo dohodka. Z novimi spremembami zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki so začele veljati s 1. aprilom 2023, so se uredile nekatere pravice, predvsem z namenom spodbujanja enakopravnejše vključenosti očetov v zgodnjo nego in varstvo otroka ter lažje usklajenosti med poklicnim in družinskim življenjem.
Očetovski dopust: Ključna priložnost za očetovo vključenost
Očetovski dopust je namenjen izključno očetu otroka in predstavlja dragoceno priložnost, da je lahko prisoten ob rojstvu otroka ter v najzgodnejšem obdobju njegovega življenja aktivno sodeluje pri negi in skrbi zanj. Nova ureditev, ki velja za starše otrok, rojenih od 1. aprila 2023 dalje, določa, da ima oče pravico do 15 koledarskih dni očetovskega dopusta. Te dni lahko izkoristi v strnjenem nizu ali po delih, vendar se mora celoten dopust zaključiti najkasneje do dopolnjenega 3. meseca starosti otroka.
Pred spremembami, ki so stopile v veljavo s 1. aprilom 2023, je imel oče pravico do 30 dni očetovskega dopusta. Nova ureditev zmanjšuje trajanje očetovskega dopusta, vendar pa to nadomešča s povečanjem obsega in fleksibilnosti starševskega dopusta, kar skupaj omogoča večjo vključenost očetov v skrb za otroka. Pomembno je poudariti, da očetovski dopust predstavlja neprenosljivo pravico očeta. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok hkrati, se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni.
Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu. To vključuje materinega zakonca, zunajzakonskega partnerja ali partnerko registrirane istospolne partnerske skupnosti, ter druge osebe, ki dejansko skrbijo za otroka. Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo.
Starševski dopust: Fleksibilnost in enakopravna delitev odgovornosti
Starševski dopust je namenjen obema staršema - materi in očetu - in predstavlja temeljni kamen sistema starševskega varstva, ki omogoča prilagoditev med poklicnimi in družinskimi obveznostmi. Po noveli Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki velja za otroke, rojene od 1. aprila 2023 dalje, vsak od staršev ima pravico do 160 dni starševskega dopusta.
Ključna novost je uvedba neprenosljivih dni starševskega dopusta. Vsak od staršev ima namreč 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta, ki jih mora izkoristiti sam. To pomeni, da se z novo ureditvijo izenačujejo pravice obeh staršev glede neprenosljivega dela dopusta, saj je do sedaj zgolj mama imela določeno obdobje neprenosljivega dopusta. Te neprenosljive dni lahko vsak od staršev izkoristi kadarkoli od rojstva otroka in najkasneje do osmega leta starosti otroka.
Preostalih 100 dni starševskega dopusta je prenosljivih med staršema. To pomeni, da lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, ali obratno, oče lahko prenese 100 dni na mater. V praksi to omogoča, da lahko eden od staršev izkoristi skupno do 260 dni starševskega dopusta (105 dni materinskega dopusta plus 155 dni starševskega dopusta, od tega 60 neprenosljivih in 100 prenesenih), če drugi starš prenese svoje prenosljive dni.
Starševski dopust je mogoče koristiti v enem ali več delih, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, vse do otrokovega osmega leta starosti. Starša se o izrabi dopusta pisno dogovorita najkasneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta in vlogo z dogovorom predložita centru za socialno delo. Vsak od staršev uveljavlja pravico do starševskega dopusta s samostojno vlogo.
Materinski dopust ostaja nespremenjen
Za materinski dopust bistvenih sprememb ni. Materam pripada 105 dni materinskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela, od tega je 15 dni obveznih. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če porod nastopi pred predvidenim datumom, se neizrabljen del dopusta ne izgubi, sicer pa se neizrabljen del dopusta po otrokovem rojstvu ne more izrabiti, razen v navedenem primeru. Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta.
Krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka
Spremembe se nanašajo tudi na pravico staršev do dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva otroka. Obdobje, v katerem je mogoče koristiti ta ukrep, se je podaljšalo do osmega leta otrokove starosti, medtem ko je bilo do sedaj to mogoče do zaključka prvega razreda osnovne šole.
Pomembna novost je, da bosta lahko krajši delovni čas zaradi varstva otroka po novem koristila oba starša hkrati. Vendar pa pri tem skupna izraba pravice ne sme preseči 20 ur tedensko. Do sedaj je to pravico lahko izkoristil le eden od staršev. Ukinja se tudi enoletna neprenosljivost, kar pomeni, da ne bo več "zapadel" del pravice, če ga eden od staršev ne izkoristi v določenem obdobju.
Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi varstva otroka lahko koristijo tudi drugi, kot so rejnik ali skrbnik. Če eden od staršev ali druga oseba neguje in varuje enega otroka, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom do tretjega leta starosti otroka. Če pa neguje najmanj dva otroka, ima to pravico do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost, kar pomeni najmanj 20 ur na teden.
Višje starševsko nadomestilo in druge oblike podpore
Nova ureditev prinaša tudi spremembe glede višine starševskega nadomestila. Maksimalna višina starševskega nadomestila, ki je sicer še vedno vezana na 2,5-kratnik povprečne mesečne plače, se bo dvignila zaradi spremembe definicije povprečne plače. Namesto nominalno določene vrednosti se bodo podatki pridobivali s Statističnega urada za preteklo leto, kar bo pomenilo višji bruto znesek. Staršem, ki že prejemajo nadomestilo, se bo višje izplačilo avtomatično obračunalo.
Poleg omenjenih dopustov in nadomestil, država nudi tudi druge oblike podpore:
- Starševski dodatek: Namenjen staršem, ki niso zavarovani za starševsko varstvo (npr. študentke, nezaposleni) po izteku 77 dni od rojstva otroka.
- Otroški dodatek: Socialni transfer, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba za otroka do 18. leta starosti, odvisno od materialnega položaja družine. Za enostarševske družine je znesek povečan za 30 %.
- Delno plačilo za izgubljeni dohodek (DPID): Namenjeno staršem, ki zaradi nege in varstva otroka s posebnimi potrebami (težja motnja v duševnem ali gibalnem razvoju, hude bolezni) prekinejo delovno razmerje ali začnejo delati krajši delovni čas. Višina DPID se bo dvignila z minimalne plače na 1,2-kratnik minimalne plače.
- Dodatek za nego otroka: Namenjen staršem ali drugim osebam za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, do 18. leta starosti otroka.
- Pomoč ob rojstvu otroka: Enkratna denarna pomoč za nakup opreme za novorojenčka.
- Dodatek za družine s tremi ali več otroki: Nepogojen dodatek, ki ga družine prejemajo glede na število otrok.
Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja: Dolga pot do enakopravnosti
Spremembe na področju očetovskega in starševskega dopusta, zlasti uvedba neprenosljivih dni za očete in možnost hkratne izrabe krajšega delovnega časa, predstavljajo pomemben korak k bolj enakopravni delitvi družinskih obveznosti med staršema. Izkušnje iz tujine kažejo, da neprenosljiv dopust močno spodbudi očete k večji vključenosti v nego otroka v najzgodnejših letih, kar pozitivno vpliva na razvoj otroka in krepi družinske vezi. Hkrati pa to olajša ženskam vrnitev na trg dela ali v službo po izteku materinskega dopusta.
Kljub pozitivnim premikom pa statistični podatki še vedno kažejo na veliko razliko v izrabi starševskega dopusta med spoloma. Še vedno večino starševskega dopusta izkoriščajo matere, kar nakazuje, da je za dosego polne enakopravnosti na tem področju potrebnega še več dela, tako na ravni zakonodaje kot na ravni družbenih pričakovanj in kulturnih norm. Spodbujanje očetov k aktivni vlogi v zgodnji negi otroka je ključno za gradnjo močnejših družin in bolj uravnotežene družbe.
tags: #starsevski #dopust #za #ocete #pisrs