Naloga države je ustvariti ustrezne pogoje za odločanje za družino in doseganje visoke ravni kakovosti življenja družin ter zagotoviti varstvo in zaščito vseh družinskih članov, še posebej otrok. V Sloveniji je skrb za otroke in podporo družinam urejena s sistemom materinskega, očetovskega in starševskega dopusta, ki se je v zadnjih letih pomembno spremenil z namenom spodbujanja enakopravnejše delitve starševskih obveznosti in podpore ženskam pri vrnitvi na trg dela. Te spremembe, ki veljajo za starše otrok, rojenih po 1. aprilu 2023, prinašajo pomembne novosti tako za očete kot za matere, s čimer se Slovenija uvršča med države, ki aktivno spodbujajo sodobno pojmovanje starševstva.
Materinski dopust: Temelj za nego novorojenčka
Materinski dopust je namenjen materam v trajanju 105 dni in predstavlja obdobje polne odsotnosti z dela, od tega je 15 dni obveznih. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če mati ne nastopi materinskega dopusta v tem roku, neizrabljenega dela materinskega dopusta ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če rodite otroka, preden ste o izrabi materinskega dopusta obvestili delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča. V tem primeru naj delodajalca obvesti kateri od vaših sorodnikov. Materinski dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter skrbi za materino zdravje ob rojstvu otroka in po njem.
Očetovski dopust: Nova realnost očetovstva
Očetovski dopust je namenjen očetom, da bi sodelovali pri negi in varstvu otroka. Z novim zakonom se je trajanje očetovskega dopusta spremenilo s 30 na 15 koledarskih dni. Oče ga izrabi v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Ta pravica je neprenosljiva. Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni. Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo. Če ga oče ne izrabi, lahko očetovski dopust koristijo tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu (druga oseba ter materin zakonec, zunajzakonski partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti ter zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski dopust). Pravica se uveljavlja po rojstvu otroka, in sicer najkasneje do nastopa očetovskega dopusta na centru za socialno delo, na katerem je mati uveljavljala pravico do materinskega dopusta.
Zgodovina očetovskega dopusta v Sloveniji
Očetovski dopust je bil v Sloveniji uveden leta 2002. Do leta 2015 so imeli očetje 15 dni plačanega in 75 dni neplačanega dopusta. Z letom 2016 se je razmerje med plačanim in neplačanim dopustom spremenilo na 20:50 dni, z letom 2017 na 25:25 dni, z letom 2018 pa se je pravica do neplačanega očetovskega dopusta ukinila, tako da je oče imel na razpolago 30 dni polno plačanega dopusta. Prvih 15 koledarskih dni dopusta je moral oče izrabiti do šestega meseca otrokove starosti, preostalih 15 koledarskih dni pa je moral v strnjenem nizu izrabiti po koncu starševskega dopusta, najkasneje do konca prvega razreda osnovne šole otroka. S 1. majem 2018 je moral oče prvih 15 koledarskih dni izkoristiti v obdobju od rojstva otroka do najpozneje enega meseca po poteku starševskega dopusta. Če je izrabil manj kot 15 dni, je preostanek zapadel. Očetovski dopust je oče lahko po novem izrabil v strnjenem nizu ali po dnevih. Pravico do očetovskega dopusta ima oče tako v zakonski kot zunajzakonski skupnosti in je praviloma neprenosljiva. Če ga oče še ni izrabil, pa lahko dopust pod enakimi pogoji izrabi materin zakonec ali zunajzakonski partner, ki dejansko neguje in varuje otroka.
Mednarodne izkušnje in vpliv na enakost spolov
Izkušnje iz tujine, zlasti nordijskih držav, kot so Švedska, Islandija, Danska, Norveška in Finska, kažejo, da neprenosljiv očetovski dopust močno spodbudi očete, da ga tudi dejansko koristijo. Norveška je leta 1993 kot prva predlagala iniciativo, imenovano "father's quota" ali "daddy quota", s katero je predvidela določeno število dni dopusta, ki jih lahko koristi izključno oče, sicer zapadejo. Ta ukrep se je izkazal za učinkovitega pri zmanjševanju razlik med spoloma na trgu dela in pri spodbujanju enakopravnejše delitve družinskih obveznosti. Študije kažejo, da starši otrok, rojenih po reformah, poročajo o manjši meri konfliktov glede delitve hišnih opravil in o bolj pravični delitvi gospodinjskih opravil. Očetovski dopust omogoča očetom razvoj čuta za odgovornost in bolj aktivno vpletenost v vsakodnevne starševske obveznosti, kar podpira idejo, da so moški enako sposobni starši kot ženske. Medtem ko imajo v Južni Koreji in na Japonskem očetje možnost koristiti eno leto plačanega očetovskega dopusta, se za to možnost odloči le majhen odstotek, pogosto zaradi družbene stigme. V Združenih državah Amerike materam in očetom sicer ne pripada plačan porodniški dopust, saj se zadeva ureja na ravni posamezne delovne organizacije.
Starševski dopust: Skupna odgovornost in fleksibilnost
Starševski dopust je namenjen materi in očetu ter traja 160 dni za vsakega od staršev (skupaj 320 dni), in sicer v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Ključna novost je, da je 60 dni starševskega dopusta za vsakega od staršev neprenosljivih. To pomeni, da mati ne more prenesti vseh 160 dni na očeta, ampak jih mora 60 dni izkoristiti sama. Enako velja za očeta. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izkoristi samo ona. Tudi oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izrabi samo on. Ta neprenosljivi del starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev izrabi najkasneje do osmega leta starosti otroka, v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni ali manj kot 15 dni, če sta jih prenesla manj. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta.
Prenosljivost in neprenosljivost dni
Po novem bo torej starševski dopust za oba znašal 160 dni. Oče bo imel 60 dni neprenosljivih. 100 dni bo torej oče še vedno lahko prenesel na mater in bo mati lahko kot doslej izrabila 260 dni starševskega dopusta (plus 105 dni materinskega dopusta). Enako velja tudi obratno, kadar mati prenese vseh 100 dni na očeta, oče lahko izrabi 260 dni starševskega dopusta, mati pa ima 60 dni neprenosljivih. Ta ureditev spodbuja očete, da aktivno sodelujejo pri varstvu in negi otrok že v najzgodnejših letih, kar je eden od ključnih namenov sprememb.
Starševski dopust ob rojstvu več otrok in posebnih okoliščinah
V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok hkrati, ali nedonošenčka, ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša. Ob rojstvu dveh ali več otrok se starševski dopust za vsakega nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 90 dni. Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu s predpisom, ki ureja družinska razmerja, ima pravico do starševskega dopusta do osmega leta starosti otroka, v istem obsegu in trajanju kot starša. Za otroka, ki je že dopolnil osem let starosti in je mlajši od 15 let, ima posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb, pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni. Rejnik, ki mu je v rejništvo nameščen otrok, ki še ni dopolnil osem let starosti, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni. V primeru, da se ugotovi motnja v telesnem ali duševnem razvoju otroka ali dolgotrajna hujša bolezen otroka po uveljavljanju pravice do starševskega dopusta, otrok pa še ni dopolnil starosti 18 mesecev, ima eden od staršev pravico do 90 dni dopusta za nego in varstvo od dneva priznanja pravice. V tem primeru je potrebno vlogo oddati najkasneje do 18. meseca otrokove starosti.
24 UR ZVEČER | JERNEJ VRTOVEC IN ANŽE LOGAR O TRETJEM BLOKU | POP TV
Nadomestila med dopustom: Finančna podpora družinam
Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo se izplačuje v času materinskega, očetovskega in starševskega dopusta ter znaša 100 odstotkov osnove. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno, najvišje očetovsko in starševsko nadomestilo pa je navzgor omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto oziroma predpreteklo leto, če za preteklo leto še ni znana, kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu pred vložitvijo prve vloge za dopust.
Višje starševsko nadomestilo
Maksimalna višina starševskega nadomestila, ki že sedaj znaša 2,5-kratnik povprečne mesečne plače, se bo dvignila s spremembo definicije povprečne plače. Ta ne bo več nominalno določena v Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (4.239,92 evrov bruto), ampak se bodo podatki pridobivali s Statističnega urada za preteklo leto (5.059,80 evrov bruto). Staršem, ki imajo omejitev, ni potrebno vložiti nove vloge, višje izplačilo bo avtomatično.
Druge pravice in podpore družinam
Krajši delovni čas zaradi starševstva
Pravico delati krajši delovni čas zaradi starševstva ima eden od staršev oziroma druga oseba (rejnik, skrbnik), ki neguje in varuje otroka. Če varuje enega otroka, ima pravico do tretjega leta starosti otroka. Če varuje najmanj dva otroka, ima pravico do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (eden od staršev mora delati najmanj 20 ur tedensko). Krajši delovni čas zaradi varstva otroka bosta po novem lahko koristila oba starša hkrati, vendar pri tem ne smeta preseči 20 ur tedensko. Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva otroka se bo podaljšalo do osmega leta otrokove starosti, doslej je bilo do zaključka prvega razreda osnovne šole.
Pomoč ob rojstvu otroka in dodatek za nego
Pomoč ob rojstvu otroka je namenjena nakupu opreme za novorojenčka. Pravico ima vsak novorojenček, katerega mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pravico uveljavljata mati ali oče pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na njuno prebivališče. Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do dodatka je upravičen, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti. Mesečni prejemek znaša 102,40 EUR za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali 204,80 EUR za težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek (DPID)
Delno plačilo za izgubljeni dohodek (DPID) je plačilo, ki ga prejme starš, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. DPID bodo po novem lahko v večjem obsegu (20 ali 30 ur tedensko) prejemali tudi starši otrok, ki so nameščeni v institucionalnem varstvu, vendar nekaj časa preživijo tudi doma. Celotni znesek DPID se bo dvignil z minimalne plače na 1,2-kratnik minimalne plače. Eden od staršev, ki želi doma negovati in varovati enega ali več otrok, mora 30 dni pred zapustitvijo trga dela oziroma najkasneje 30 dni po zapustitvi trga dela ali začetku dela s krajšim delovnim časom na centru za socialno delo vložiti vlogo za uveljavitev delnega plačila za izgubljeni dohodek.
Zaključek: Korak k enakopravnejšemu starševstvu
Spremembe zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki so začele veljati s 1. aprilom 2023, predstavljajo pomemben premik v slovenski družinski politiki. Z izenačitvijo neprenosljivega dela starševskega dopusta za oba starša in z ohranitvijo možnosti prenosa večjega dela dni, se Slovenija usmerja k bolj enakopravni delitvi starševskih obveznosti. Te spremembe ne le krepijo vlogo očetov v zgodnjih letih otrokovega življenja, ampak tudi lajšajo vrnitev mater na trg dela, kar prispeva k večji ekonomski neodvisnosti žensk in splošni družbeni enakosti.
Pravica do odmorov za dojenje
Mati, ki doji otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev starosti, in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno, na podlagi potrdila specialista pediatra.
tags: #starsevski #dopust #za #ocete