Ob današnjem svetovnem dnevu varnega splava so pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) opozorili, da se skoraj polovica vseh splavov po svetu še vedno opravlja na nevaren način. To zaskrbljujoče dejstvo poudarja globalno neravnovesje in strukturne probleme pri zagotavljanju reproduktivnih pravic žensk. Medtem ko nekatere države napredujejo pri zagotavljanju varnega in dostopnega splava, se druge soočajo z vse strožjimi omejitvami, ki vodijo v resne zdravstvene posledice in celo smrt. Ta članek raziskuje globalno statistiko splavov, pravne okvire, ki urejajo to področje, ter izzive, s katerimi se soočajo ženske po vsem svetu.
Evropska Pobuda za Dostop do Splava: "My Voice, My Choice"
V Evropi je v zadnjem času precej pozornosti požela pobuda My Voice, My Choice, ki poziva k finančni podpori EU za varen in dostopen splav. Organizatorji kampanje, med katerimi je tudi slovenski Inštitut 8. marec, so v začetku tega meseca Evropski komisiji predali več kot 1,1 milijon podpisov pod pobudo. Komisija ima do 2. meseca, da se odzove na pobudo, kar predstavlja pomemben korak k morebitnim spremembam v evropski zakonodaji. Kot so med kampanjo večkrat opozorili na Inštitutu, namreč na milijone žensk v Evropi še vedno nima dostopa do splava. "Splav je človekova pravica. Vendar pa se po vsem svetu ljudje, ki iščejo ali opravljajo splave, soočajo s kriminalizacijo, stigmatizacijo in nasiljem," poudarjajo organizatorji.
Vprašanje varnega splava je letos v Evropi doživelo globok razkol. Evropa je v povprečju varno okolje za splav, a stanje med državami je izrazito različno. Slovenija, Švedska, Francija in Nizozemska omogočajo splav na zahtevo praviloma do 10.-12. tedna. Poljska dovoljuje splav le v izjemnih primerih, tako so številni primeri smrti žensk zaradi zavrnjenih postopkov prejeli široko mednarodno pozornost. Malta ostaja najstrožja članica Evropske Unije.
Statistika v Sloveniji in Izzivi Zbiranja Podatkov
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) obstaja uradna statistika o fetalnih smrtih, ki vključuje tudi medicinsko prekinitev nosečnosti, a Slovenija ne vodi ločenih, javno dostopnih evidenc o smrti žensk zaradi splava. NIJZ sicer spremlja materinsko smrtnost, vendar ta ne prikazuje, koliko smrti je povezano s splavom. Zato tudi strokovnjaki poudarjajo: števila žensk, ki v Evropi umrejo zaradi splava, ni mogoče natančno določiti.
V Sloveniji je bilo v letu 2020 opravljenih 3232 dovoljenih splavov, od tega 206 pri tujih državljankah, 175 teh je bilo Hrvatic. V letu 2021 je bilo skupno pri nas opravljenih 3138 splavov, od tega 212 pri tujih državljankah. Med njimi je bilo 176 državljank Hrvaške. Pred dvema letoma, v letu 2022, pa so v Sloveniji opravili 3261 dovoljenih splavov - 2996 pri državljankah Slovenije, 265 pa pri tujkah. Kot pojasnjujejo na NIJZ, v zadnjih treh letih od vseh prekinitev nosečnosti beležijo okoli 7 do 9 odstotkov takih, ki jih opravijo ženske iz tujine. "Od tega ženske iz Hrvaške predstavljajo največji delež, približno 80 odstotkov. Med drugimi tujkami, ki se odločajo za umetno prekinitev nosečnosti v Sloveniji, so ženske iz Bosne in Hercegovine (približno 3 %), Srbije (približno 2 %), Avstrije (približno 1,5 %), Italije in Makedonije (približno 1 %)," navajajo.
Na območju obalno-kraške regije je bilo v letu 2020 opravljenih 170 dovoljenih splavov, v letu 2021 143 dovoljenih splavov, v letu 2022 pa 173. V letu 2020 so v obalno-kraški regiji zabeležili 11 primerov izvenmaternične nosečnosti, leto kasneje 8 primerov, v letu 2022 pa ponovno 11 primerov. Leta 2020 so v isti regiji zabeležili 103 primere drugih patoloških nosečnosti, leto kasneje 91, v letu 2022 pa 83 primerov, kažejo javno dostopni podatki NIJZ.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ugotavljajo, da je prekinitev nosečnosti v večini primerov posledica nenačrtovane nosečnosti oziroma zdravstvenega stanja ženske ali ugotovljenih hujših razvojnih nepravilnosti ploda. "Med dejavniki tveganja za prekinitev nosečnosti sodijo tudi dejavniki, kot so slab socialno-ekonomski položaj, izpostavljenost nasilju s strani intimnega partnerja in različne duševne stiske. Ob tem poudarjajo: "Kakršno koli omejevanje pravice oziroma dostopa do legalne in strokovne pomoči ženskam, ki želijo prekiniti nosečnost, ima lahko negativne posledice za zdravje."
Primeri, ki Opozarjajo na Kritične Razmere
Simbol tega razkoraka je letos med mnogimi ženskami postala tudi Mirela Čavajda, ki je bila prisiljena zapustiti Hrvaško in priti v Slovenijo, potem ko ji doma niso želeli opraviti splava, čeprav je bilo njeno življenje ogroženo. Podobno se je zgodilo tudi ženskam na Poljskem, ki so umrle, ker so bolnišnice odlašale s posegom kljub življenjski ogroženosti.
"Znotraj Evropske unije dvajset milijonov žensk nima dostopa do varnega splava. Mirela, ki je danes tukaj, je bila več mesecev noseča, ko je izvedela, da ima plod tumor in da bi nadaljevanje nosečnosti lahko ogrozilo njeno življenje. Potrebovala je nujen splav. Toda na Hrvaškem, kjer živi, ni našla zdravnika, ki bi ji bil pripravljen pomagati. Ne zato, ker medicina ne bi mogla rešiti njenega življenja, ampak ker je politika stala na poti. Morala je zapustiti svoj dom in odpotovati v Slovenijo, da bi prejela osnovno zdravstveno oskrbo," je poudarila ena od organizatork pobude. "In Mirela ni edina. Dorota, Angelika in druge ženske na Poljskem so umrle, ker so jim bolnišnice zavrnile zdravljenje, tudi ko je bilo njihovo življenje ogroženo. Te zgodbe niso osamljene tragedije."
"Družbe, ki so zdrave, odgovorne, napredne in cenijo svoje ljudi, ne preprečujejo ljudem tako osnovnih stvari, kot je pomoč pri splavu," meni Nataša Tul Mandić, vodja centra za nosečnice v Porodnišnici Postojna. Ginekolog Mišo Rajić iz Zdravstvenega doma za študente v Ljubljani dodaja: "Vse te katoliške države omejujejo splav. Vem, da so bili kolegi v Španiji preganjani, ker so opravljali splave. Žal ne vem, kaj naj rečem … politika. Treba se je boriti za ženske pravice." Ginekolog Rajić se spominja, da je nekaj let nazaj zavarovalnica hotela doplačilo za kontracepcijo, temu pa je nasprotovalo le 20 ljudi. Zato meni, da se ženske v Sloveniji ne zavedajo, koliko pravic imajo na področjih ženskega zdravja glede na ostali svet. "Ženske imajo v Sloveniji zelo veliko pravic in se jih ginekologi tudi držimo. Prav je, da se začnejo zavedati in začnejo delati na tem, da se to vsaj ohrani."
Poljska: Od Zgodovinskih Omejitev do Smrtnih Posledic
Eno leto po tem, ko je začela veljati sodba poljskega ustavnega sodišča, ki prepoveduje dostop do splava v skoraj vseh okoliščinah, se nadaljuje njen uničujoč vpliv na življenja žensk in vseh tistih, ki potrebujejo prekinitev nosečnosti. V poljski javnosti odmevata zgodbi dveh nosečnic - 37-letna Agnieszke in 30-letna Izabele - ki sta tragično umrli. Borci za pravice do splava za njuno smrt krivijo omejevanje pravice do splava na Poljskem. Agnieszka je bila noseča z dvojčki, najprej je umrl eden od dvojčkov, kasneje drugi in tudi Agnieszka. Njeni svojci povedo, da je en teden v maternici nosila mrtvega otroka, ker ji v bolnišnici niso želeli prekiniti nosečnosti. Izabela je umrla od septičnega šoka, ker ji nosečnosti niso prekinili, kljub temu, da fetus ni imel dovolj plodovnice za preživetje. Borke za ženske pravice opozarjajo, da v močno katoliški državi, kot je Poljska, zdaj raje počakajo, da plod z okvaro sam umre, kot da bi naredili splav.
V praksi pa je za tiste, ki so upravičeni do zakonitega splava, ta skoraj nemogoč. Vsako leto na tisoče žensk zapusti Poljsko zaradi dostopa do oskrbe pri splavu v drugih evropskih državah, druge pa uvažajo medicinske tablete za splav ali iščejo nezakonitega na Poljskem, ugotavlja Amnesty International. Nelegalni splav pa lahko prinese do osem let zapora za tiste, ki ga s privolitvijo ženske izvedejo.
Dominika Kasprowicz, članica ustanovnega odbora Polish Women's Strike, pojasnjuje: "Vse odvisno od tega, kdo je ženska in iz kakšnega ozadja prihaja, ko ima neželeno nosečnost. Premožnejše, bolje izobražene in bolj uveljavljene v življenju, bodo na Poljskem našle zdravnika, ki je pripravljen poseg izvesti, čeprav je zaradi političnih razmer in pritiskov na ginekologe to vse težje in zagotovo dražje kot doslej. Če bo taka potreba, bodo bolj premožne ženske preprosto našle kliniko v tujini." Povsem drugače je za ženske, ki so v slabšem položaju. Te ne morejo računati na poljske zdravnike in bolnišnice, ne morejo si privoščiti odhoda v tujino. "So v brezizhodnem položaju, prisiljene nadaljevati nosečnost in roditi, razen če se obrnejo na organizacije, ki so za pravico do splava in tam dobijo pomoč."
Uspeh protestov po sodbi poljskega sodišča je, da se vse več ljudi zaveda, kam se obrniti po pomoč. "Dejstvo, da smo sprožili javno razpravo o splavu, kar je pomagalo ženskam tako, da tudi tiste iz povsem drugih okolij, npr. iz raznih konservativnih, katoliških okolij, vedo, da nekje obstajajo takšne skupine, ljudje, ki pomagajo v takšnih situacijah. In to potrjujejo statistike Abortion Dream Team in drugih skupin za podporo splavu. Njihovi telefoni ne utihnejo, dobesedno ves čas zvonijo."
Amnesty International pravi, da se je od uveljavitve sodbe januarja 2021 že več kot 1000 žensk obrnilo na Evropsko sodišče za človekove pravice v prizadevanju, da bi uveljavile svoje pravice, pri čemer so izpodbijale zelo restriktivno poljsko zakonodajo o splavu. Pritožniki trdijo, da jim poljski zakon o splavu povzroča hudo škodo in krši pravico do zasebnosti ter svobode pred mučenjem in drugim slabim ravnanjem.
Splav na Skrivaj v Zasebnih Ordinacijah in Vloga Aktivistov
V praksi je splav na Poljskem mogoč le zato, ker aktivisti pomagajo ženskam. Na Poljskem so bili, so in se bodo izvajali splavi, le da so zdravniki in bolnišnice, javna zdravstvena služba, zdaj v praksi popolnoma izključeni iz tega, pojasnjuje Dominika Kasprowicz. "Po eni strani jim ploskamo, da so tam, da pomagajo, da ženske v stiski povezujejo s tujimi organizacijami, usklajujejo potovanja, zbirajo denar za splave v tujini, ki povzročajo precejšnje stroške. Po drugi strani pa te organizacije delajo, kar bi morala narediti država. Ljudje, ki delajo pri njih, so fizično in psihično izčrpani in izgoreli, čeprav je vedno več ljudi, ki so pripravljeni pomagati in sodelovati. Te nove ljudi je treba tudi usposobiti, seznaniti z njihovimi dolžnostmi in jih zaposliti."
Tisti, ki so v zasebnih ordinacijah skrivaj prekinjali nosečnosti, to še vedno počnejo, višja cena jim nekako kompenzira tveganje. "Nekateri so prestrašeni, nekateri pa od njih odkrito pravijo, da tega ne bodo tvegali niti v situacijah, ki jih dovoljuje zakon," še dodaja Dominika.
Dostopnost Varnega Abortusa kot Civilizacijski Dosežek
"Te zmage konservativnih sil odpravljajo pomemben civilizacijski dosežek - dostopnost varnega abortusa je civilizacijski dosežek, saj ženskam omogoča avtonomijo, hkrati pa preprečuje, da bi abortus postal javnozdravstveni problem, ker radikalno znižuje možnost težjih zdravstvenih zapletov," je jasna Metka Mencin, sociologinja in predavateljica na Fakulteti za družbene vede. Meni, da vsak ukrep, ki znižuje dostopnost varnega abortusa, prizadene predvsem revne ženske, ženske iz marginaliziranih družbenih skupin, ki nimajo ne sredstev ne informacij, da bi nosečnost lahko prekinile na varen način. "Razen tega pa prepoved ne znižuje števila abortusov, povečuje pa nadzor nad ženskami, njihova tveganja in celo smrtnost." Tudi Gorazd Kavšek, predstojnik Kliničnega oddelka za perinatologijo v UKC Ljubljana se strinja, da omejevanja pravice do splava še nikoli ni pomenilo nič dobrega. "Na koncu je žrtev vedno posameznica, ki je že tako prizadeta in pred težko odločitvijo."
Malta: Popolna Prepoved in Vpliv Katoliške Cerkve
Še bolj kot na Poljskem je dostop do splava omejen na Malti, kjer je umetna prekinitev nosečnosti povsem prepovedana in se obravnava kot kaznivo dejanje z zaporno kaznijo do štirih let. Zakaj Malta še vedno prepoveduje splav? Raisa Galea, raziskovalka na Univerzi na Malti, pojasnjuje, da je vpliv katoliške cerkve še vedno močan. Popolna prepoved splava pa je del nacionalne identitete, povezane s katolištvom. Malta je majhen, otoški otok z močno patriarhalno družbo, kjer ima rimskokatoliška cerkev velik družbeni in politični vpliv. "Tema ni bila resno obravnavana do leta 2016. Naša koalicija je nastala leta 2019 in zdaj vključuje več kot 10 nevladnih organizacij za človekove pravice/pravice žensk," pravijo v nevladni organizaciji Voice for Choice. Ob tem dodajajo, da ni bilo pomoči ali navodil, kako narediti splav, dokler niso oblikovali storitve za načrtovanje družine - FPAS -, kjer lahko ljudje telefonirajo in/ali pošiljajo sporočila ter dobijo nasvete o vseh stvareh, povezanih s spolnim in reproduktivnim zdravjem.
Glavni destinaciji za prekinitev nosečnosti Maltežank sta Velika Britanija in Italija, za tujke pa njihova izvorna država. Uradne številke o splavu v Malti ne obstajajo, ocenjuje se, da splav opravi okoli 600 žensk na leto. Okoli 60 žensk iz Malte pa prekine nosečnost v Veliki Britaniji. "Vemo, koliko tablet se pošlje Malto in vemo, koliko žensk splavi v Združenem kraljestvu. To je vse. Celovita statistika ne obstaja, ker je nezakonita," povedo v Voice for Choice. Tablete za splav so na Malti prepovedane, zato so jih ženske prisiljene kupiti na spletu v tujini, dobijo jih po pošti. Mednarodna spletna storitev za splave Women on Web je razkrila, da je bilo v zadnjih petih letih na Malto poslanih 632 tablet za splav. Samo v letu 2021 248 tablet, v letu 2020 pa 173. Možnosti žensk za splav, pa je še otežila pandemija koronavirus, ki je omejila potovanja. Kontracepcijske tabletke so sicer dovoljene, vendar so težave pri dostopu in pri raznolikosti ponudbe. Od leta 2016 so dovoljene jutranje tabletke, ki jih lahko kupijo v lekarni brez recepta.
Maltežanke, ki so splavile, o tem ne govorijo in to zadržujejo zase. Splav skrivajo pred vsemi. "Ker ženske tvegajo, da bodo izgubile prijatelje, službo in bodo stigmatizirane, svojih izkušenj ne razkrijejo," pove Raisa Galea. Kot pravijo v Voice for Choice se marsikdo do njih ne bi obnašal lepo, če bi vedel, da so splavile, a stvari se počasi spreminjajo.
Irska: Zgodovinski Preobrat po 35 Letih Boja
Leta 2018 je irski parlament sprejel zakonodajo, ki prvič v zgodovini države dovoljuje umetno prekinitev nosečnosti. Na referendumu je 66 odstotkov irskih volivcev podprlo odpravo ustavne prepovedi umetne prekinitve nosečnosti. Nova irska zakonodaja dovoljuje umetno prekinitev nosečnosti do 12. tedna nosečnosti ter ob pogojih, ko je ogroženo življenje nosečnice oziroma bi nosečnost zelo poslabšala njeno zdravstveno stanje. Umetna prekinitev nosečnosti je dovoljena tudi v primerih hudih nepravilnosti zarodka, zaradi katere bi lahko novorojenček umrl do 28 dni po rojstvu.
Združene Države Amerike: Vrhovno Sodišče in Vprašanje Roe proti Wade
Razprava o splavu je v Združenih državah Amerike zopet v središču pozornosti. V javnost je namreč prišla informacija, da je ameriško vrhovno sodišče nameravalo razveljaviti znamenito odločbo Roe proti Wadeu, ki je leta 1973 legalizirala splav po vsej državi. Debato je sprožil prvotni osnutek večinskega mnenja, ki ga je napisal sodnik Samuel Alito. Sedaj so demokrati poskušali izglasovati zakon, ki bi po vsej državi dovoljeval splav, ampak ni bilo dovolj glasov v podporo predlogu.
Sicer gre le za osnutek, končna odločitev bi bila lahko sprejeta junija ali julija, sodniki pa si lahko do takrat še premislijo. Vrhovno sodišče ima sicer večino konservativnih sodnikov. Sporen osnutek je v ZDA sprožil množične proteste v podporo pravici do splava. Po oceni Guttmacherjevega inštituta bi bil umik pravic do splava takojšen. Trenutno je vsaj 23 ameriških držav, ki so imele že pred odločbo Roe prepoved splava v svoji zakonodaji ali pa so sprejele t. i. trigger laws, ki bi omejili dostop do splava. Hkrati so ocenili, da je leta 2019 58 odstotkov Američank v rodni dobi živelo v državah, ki so sovražne do pravice do splava. 35 odstotkov pa jih je živelo v državah, ki podpirajo pravico do splava. Po podatkih ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni se približno 18 odstotkov vseh nosečnosti v ZDA konča s splavom. Od leta 2010 do 2019 je sicer število splavov upadlo za 18 odstotkov, za 21 odstotkov je upadlo število splavov na 1000 žensk starih med 15-44 let in za 13 odstotkov so upadli splavi glede na 1000 živorojenih. V letu 2019 so več kot polovico splavov opravile ženske v 20. letih (56,9 odstotka).
Nekaj ameriških zveznih držav pa že sedaj omejuje dostop do splava. V Oklahomi so nedavno sprejeli zakon proti splavu, ki temelji na podobni zakonodaji, sprejeti lani v Teksasu.
Splav pri Mladoletnicah: Globalni Podatki in Skrbi
Za podatki o številu splavov med mlajšimi od 16 let je pobrskal neki časnik, ki se je skliceval na pravico do informiranosti javnosti. Tako so v javnost prišle zaskrbljujoče informacije o tem, koliko najstnic dejansko zanosi in se odloči nosečnost prekiniti. Tudi dvanajstletnice! Med letoma 2001 in 2008 je na Škotskem splavilo 3000 najstnic, mlajših od 15 let. Osem jih je bilo starih komaj 12 let. Prej je bilo znano le, koliko najstnic se je v tem obdobju odločilo za splav, podatkov o njihovi dejanski starosti pa zdravstvene ustanove niso razkrile.
Ministrica za zdravstvo Shona Robison pravi, da so podatki, ki jih je pridobil časnik Daily Record, zaskrbljujoči. „Čeprav je število 12- in 13-letnic, ki zanosijo in se odločijo za splav, majhno, bi nas moralo skrbeti,“ je povedala. Ob tem ni pozabila omeniti, da zadnji statistični podatki kažejo, da zanosi vse manj deklet, mlajših od 16 let. Vlada sodeluje s šolami, da bi otrokom zagotovili primerno izobrazbo o spolnosti in razmerjih. Podatki kažejo, kako uspešni so pri tem. Lani je splavilo kar 343 najstnic, mlajših od 16 let. Od teh je bilo 248 starih 15 let, 82 jih je bilo leto mlajših in 13 jih še ni dopolnilo 14. leta. Od leta 2000 so pri dekletih, mlajših od 16 let, opravili 2871 splavov. 2081 nasjtnic je bilo starih 15 let, 695 14 let, 87 jih je bilo leto mlajših, 8 pa jih je bilo starih le 12 let. Peter Kearney, predstavnik škotske katoliške cerkve, je povedal, da je statistika grozljiva. „To kaže, da je vladna strategija glede spolne vzgoje povsem neučinkovita. Del te strategije je tudi takojšnje omogočanje splava najstnicam."
Globalni Trendi in Vpliv Kontracepcije
Študija, objavljena v reviji Lancet, je uporabila podatke o splavih iz reprezentativnih raziskav, ki so jih izvedli v posameznih državah, uradne statistike in druge objavljene ter neobjavljene študije. S pomočjo statističnih modelov so potem ocenili stopnje in trende incidence splavov za vse večje regije in podregije v obdobju med letoma 1990 in 2014. Podatki so pokazali, da se je v primerjavi z obdobjem 1990-1994 v obdobju 2010-2014 število splavov povečalo: v prvem so v povprečju vsako leto zaznali 50 milijonov splavov, v drugem pa 56. Študijo sta izvedla Svetovna zdravstvena organizacija in inštitut Guttmacher, v njej pa strokovnjaki ocenjujejo, da restriktivna zakonodaja, torej zakonodaja, ki prepoveduje splav, le malo vpliva na znižanje števila prekinjenih nosečnosti, hkrati pa povečuje možnosti, da se bodo ženske odločile za nezakonit, pogosto manj varen poseg.
V revnejših državah je bilo leta 1990 39 splavov na 1.000 žensk v rodnem obdobju (15-44), leta 2014 pa 37, kar kaže na le malenkosten padec števila splavov. Strokovnjaki opozarjajo, da imajo ženske v revnejših državah manjši dostop do moderne kontracepcije, kot so tabletke ali maternični vložek. "Kot kaže, v razvijajočih se državah pristojne službe za načrtovanje družine ne gredo v korak z vse večjo željo po manjših družinah," je dejala Gilda Sedgh, vodilna raziskovalka z Guttmacherjevega inštituta. Več kot 80 odstotkov nezaželenih nosečnosti v revnejših državah je pri ženskah, ki ne dobivajo kontracepcije, ki jo potrebujejo, "in številne nezaželene nosečnosti se končajo s splavom".
Drugačna situacija je v razvitih državah, kjer se je število splavov močno zmanjšalo, kar gre pripisati "povečani rabi moderne kontracepcije, ki daje ženskam večji nadzor nad časom in številom otrok". V razvitem svetu se je število splavov zmanjšalo s 46 na 1.000 žensk v rodnem obdobju (14-44 let) leta 1990 na 27. Predvsem je opazno zmanjšanje števila splavov v državah Vzhodne Evrope, kjer se je močno povečala uporaba kontracepcije. V Afriki, kjer je velika večina splavov nezakonitih, se število splavov v 24 letih skorajda ni spremenilo: leta 1990 je bilo opravljenih 34 splavov na 1.000 žensk v rodnem obdobju, leta 2014 pa 33. "Vemo, da vsako leto za odpravo posledic nevarnih splavov potrebujemo 300 milijonov dolarjev," je dejala Bela Ganatra, strokovnjakinja Svetovne zdravstvene organizacije.
Medicinski Vidiki Splava
Splav ali abortus je prekinitev zgodnje nosečnosti, ki se konča s smrtjo ploda in ne s porodom. V medicini obravnavajo kot splav prekinitev nosečnosti najkasneje v obdobju med 22. in 24. tednom nosečnosti. Z izrazom spontani splav (samoodsebni splav) opisujemo prekinitev nosečnosti, ki nastane samo od sebe, preden je plod viabilen (sposoben preživeti izven maternice). Glede na starost ploda razlikujemo med izgubo zgodnje nosečnosti (v prvem trimesečju) in pozni spontani splav (drugo trimesečje do dopolnjenega 24. tedna). Vzroki zanj so različni, običajno gre za patološka stanja pri materi ali plodu, pogosto pa jih niti ne znamo določiti. Če je vzrok pri plodu, gre v več kot polovici primerov za kromosomske anomalije, ki močno prevladujejo pri zelo zgodnjih splavitvah.
Umetni splav oz. inducirani splav običajno izvaja kirurško (tehnika je odvisna od starosti ploda) z izpraskanjem ali vakuumskim posrkanjem ploda, v zadnjem času pa se bolj uveljavlja medikamentni splav, ki ga sprožijo kemično, zlasti pred dopolnjenim 9. tednom nosečnosti. T. i. abortivna tabletka (mifepriston) prekine povezave med trofoblastom in maternico, zmehča maternični vrat in včasih sproži začetne popadke, učinkovina misoprostol, ki se uporablja v kombinaciji, pa nato povzroči iztis vsebine maternice. Kadar ga izvajajo usposobljeni zdravstveni delavci strokovno in s soglasjem nosečnice, je umetni splav eden najvarnejših medicinskih posegov, ki ne predstavlja zaznavnega tveganja za zdravje.
Zakonodaja s tem v zvezi odraža kulturne in verske poglede posameznih družb na splav, zato se po svetu zelo razlikuje, od popolne prepovedi, prek sprejemljivosti v izjemnih primerih (resno tveganje za zdravje matere, incest, posilstvo ipd.) do sprejemljivosti v zgodnji fazi nosečnosti. V Sloveniji ima ženska neomejeno pravico do prekinitve nosečnosti do 10. tedna nosečnosti.
tags: #statistika #splav #po #svetu