Živimo v času, ko potrošniki vse bolj cenijo lokalno pridelano hrano, za katero vedo, kdo jo je pridelal in predelal. Ta naraščajoča želja po sledljivosti in pristnosti ustvarja izjemne priložnosti za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Te dejavnosti, tesno povezane s kmetijstvom in gozdarstvom, omogočajo boljšo izrabo proizvodnih zmogljivosti in delovne sile, s čimer kmetijam zagotavljajo dodaten vir prihodka in povečujejo njihovo splošno konkurenčnost. Razumevanje zakonskih okvirov, pogojev in postopkov za opravljanje teh dejavnosti je ključnega pomena za uspešno diverzifikacijo kmetijskih gospodarstev.
Definicija in obseg kmetijske dejavnosti
V skladu z Zakonom o kmetijstvu je kmetijska dejavnost opredeljena kot gospodarska panoga, ki zajema pridelovanje kmetijskih rastlin ali živinorejo ter storitve za rastlinsko pridelavo ali živinorejo, razen veterinarskih storitev. Vključuje tudi dejavnosti, ki so v standardni klasifikaciji dejavnosti navedene pod šiframi "01.1 Pridelovanje netrajnih rastlin", "01.2 Gojenje trajnih nasadov", "01.3 Razmnoževanje rastlin", "01.4 Živinoreja", "01.5 Mešano kmetijstvo" in "01.06 Storitve za kmetijsko proizvodnjo in priprava pridelkov".
Organizacijske oblike kmetijskih gospodarstev
Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo ter ima enotno vodstvo, naslov ali sedež ter ime ali firmo. Organizira se lahko kot:
- Pravna oseba.
- Samostojna podjetnica posameznica ali samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik).
- Kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik. V to kategorijo spadajo tudi čebelarji, ki niso samostojni podjetniki posamezniki.
- Kmetijsko gospodarstvo - skupni pašnik.
- Kmetijsko gospodarstvo - planina.
V okviru tega članka se bomo osredotočili na kmetijo, ki ni pravna oseba in ni samostojni podjetnik posameznik, kot je opisana v tretji alinei.
Velikost in pogoji za kmetijo
Da bi se kmetija lahko obravnavala kot taka, mora imeti v lasti najmanj 1 hektar ali v zakupu najmanj 5 hektarov primerljivih površin. Izjema je predelava medu in čebeljih izdelkov, kjer je pogoj najmanj 10 čebeljih družin. Za izračun primerljivih kmetijskih površin se upoštevajo prijavljene grafične enote rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (GERK) v registru kmetijskih gospodarstev. Glede na različne rabe GERK se za 1 hektar primerljivih kmetijskih površin šteje največja upravičena površina GERK, razen pri vrstah rabe 1181, 1191 in 1420, kjer se upošteva celotna grafična površina.
Nosilec kmetije in člani
Kmetija je oblika kmetijskega gospodarstva, na katerem se eno ali več gospodinjstev ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Člani kmetije so fizične osebe, starejše od 15 let, ki so člani gospodinjstva po predpisih o prijavi prebivališča. Lastniki ali solastniki kmetije določijo nosilca in njegovo namestnico ali namestnika ter o tem obvestijo pristojni organ za vodenje registra kmetijskih gospodarstev (RKG). Fizična oseba postane nosilec ali njegov namestnik z dnem vpisa v RKG.
Kmetijski pridelki
Kmetijski pridelki obsegajo živalske in rastlinske pridelke ter proizvode prve stopnje predelave teh pridelkov. Bistveno je, da pridelkom po njihovem biološkem preobražanju ni spremenjena oblika - niso na kakršen koli način predelani. Med osnovne dejavnosti sodijo čebelarstvo, pridelava poljščin, živinoreja, pridelava različnih vrst sadja, hmelja, grozdja in oljk, gojenje in varstvo gozda ter dela za vzdrževanje lastnih gozdnih cest. Kot primer primarnega proizvoda lahko navedemo sadje.
Dopolnilna dejavnost na kmetiji: Definicija in namen
Zakon o kmetijstvu dopolnilno dejavnost na kmetiji opredeljuje kot s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezano dejavnost, ki omogoča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile članov kmetije in zaposlenih na kmetiji. Gre za sekundarno dejavnost, ki prispeva k boljši izrabi pridelkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti ter predstavlja vir dodatnega zaslužka.
Vrste dopolnilnih dejavnosti
Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji določa naslednje vrste dopolnilnih dejavnosti:
- Predelava primarnih kmetijskih pridelkov: V to skupino spadajo vse vrste predelav od živil rastlinskega do živil živalskega izvora, vključno s predelavo medu, zelišč in gozdnih sadežev. Kmetje morajo pridelati najmanj 50 odstotkov količin lastnih surovin, do 50 odstotkov količin surovin pa se lahko dokupi iz drugih kmetij. Za izdelke, ki so predelani na kmetiji in se nudijo ter prodajajo le gostom v okviru turističnih dopolnilnih dejavnosti, ni potrebno pridobiti dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti predelava primarnih kmetijskih pridelkov ter vzreja in predelava vodnih organizmov.
- Predelava gozdnih lesnih sortimentov: Sem spadajo izdelava lesnih briketov in pelet, lesene embalaže, enostavnih izdelkov iz lesa, žaganega in skobljanega lesa, izdelava drv ali lesnih sekancev iz kupljenih gozdnih lesnih sortimentov. Pri tej dejavnosti morajo lastne surovine obsegati najmanj 20 % potrebnih surovin, do 80 % surovin pa se lahko dokupi od drugih lastnikov gozdov na lokalnem trgu. Dovoljen je tudi nakup dodatnega pritrdilnega materiala izven kmetij.
- Predelava kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij: Ta kategorija obsega prodajo lastnih kmetijskih pridelkov in izdelkov ter prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov iz drugih kmetij, če imajo te dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti. Prodaja je možna na kmetiji, od vrat do vrat, na tržnicah, sejmih, prireditvah ter po pošti preko interneta. Delež lastnih kmetijskih pridelkov in izdelkov mora znašati najmanj 30 % celotne prodaje v okviru dopolnilne dejavnosti, do 70 % pa je lahko iz drugih kmetij.
- Vzreja in predelava vodnih organizmov.
- Turizem na kmetiji: Ena najbolj prepoznavnih dopolnilnih dejavnosti, ki se deli na gostinsko in negostinsko dejavnost. Gostinske oblike vključujejo turistično kmetijo z nastanitvijo (do 30 ležišč), izletniško kmetijo, vinotoč in osemico (največ 60 sedežev). Kmetija mora zagotavljati najmanj 50 odstotkov vrednosti lastnih surovin, do 25 odstotkov vrednosti surovin lahko kupi na drugih kmetijah in do 25 odstotkov vrednosti surovin v prosti prodaji. V primeru večjega izpada letine oziroma prireje zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se upošteva 50 % navedenih vrednosti, ki jih mora kmetija zagotoviti iz lastne pridelave oziroma prireje (to je 15 % vrednosti surovin). Za večji izpad letine ali prireje se šteje, če je pridelek oziroma prireja zmanjšana za 30 % ali več. Gostu se lahko nudi nočitev v sobah, apartmajih, na skupnih ležiščih, prostoru za kampiranje, prostoru za bivalna vozila, pa tudi na seniku ali v čebelnjaku. Na izletniških kmetijah je lahko največ 60 sedežev pred objektom, 60 sedežev v objektu in največ 60 gostov naenkrat. Kapacitete v sobah, apartmajih in na skupnih ležiščih so omejene na največ 30 ležišč. Na urejenem prostoru za kampiranje ali drugih oblik prenočevanja je dovoljena nastanitev za največ 30 oseb.
- Dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki: Te dejavnosti omogočajo ohranjanje in obujanje pozabljenih znanj. Uredba naštiva kar 51 različnih dejavnosti, ki jih je mogoče opravljati na kmetijah, vključno z domačo obrtjo.
- Predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov: Sem spada zbiranje in kompostiranje odpadnih organskih snovi ter proizvodnja in prodaja energije iz lesne biomase, gnoja, gnojevke, sončnega, vodnega ali vetrnega vira.
- Storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo, ter ročna dela: Na kmetijah je mogoče opravljati različne storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter drugo strojno opremo, poleg tega pa tudi ročna kmetijska dela in oskrbo živali. Najvišji dovoljeni obseg delovnih ur je do 1.000 ur v koledarskem letu na polnoletnega člana kmetije.
- Svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo: Za opravljanje teh dejavnosti mora imeti nosilec določeno izobrazbo.
- Socialno varstvo: Nova vrsta dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki vključuje celodnevno bivanje največ 6 osebam v enoposteljnih ali dvoposteljnih sobah ter dnevne oblike bivanja največ 12 osebam. Pogoj za pridobitev dovoljenja je odločba o pravici do sredstev iz podukrepa podpora za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti v dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, socialnim vključevanjem, kmetijstvom, ki ga podpira skupnost, ter izobraževanjem o okolju in hrani. Kmetija mora pri prehrani zagotoviti najmanj 30 % vrednosti lastnih surovin. Do 20 % vrednosti prehrane lahko kmetija zagotovi z dokupom surovin, ki so pridelane na drugih kmetijah z lokalnega trga ali predelane na drugih kmetijah, ki imajo dopolnilno dejavnost predelava.
Pilotni projekt Zelišča Kako začeti s predelavo zelišč kot dopolnilno dejanost Vesna Mihalič
Omejitve z dohodkom
- člen Zakona o kmetijstvu (28. člen ZKme-2) določa, da letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na člana kmetije ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ta omejitev znaša pet povprečnih plač na zaposlenega. Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dobiček, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti.
Davčni vidik osnovne in dopolnilne dejavnosti
Opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti spada po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) med dohodke iz dejavnosti, razen dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, če se davčna osnova ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.
Dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti: Za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu. Kot osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost se šteje pridelava, kot je določena s predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka in predpisi o evidentiranju nepremičnin, ki je v celoti ali pretežno vezana na uporabo kmetijskih in gozdnih zemljišč ter je ustrezno evidentirana v zemljiškem katastru. Kot osnovna kmetijska dejavnost se ne šteje pridelava sadik sadnega, gozdnega in okrasnega drevja ter grmičevja, pridelava sadik vinske trte in sadik hmelja ter pridelava okrasnih rastlin. Ta dejavnost se tudi ne more opravljati kot dopolnilna dejavnost na kmetiji, ampak se na primer za opravljanje dejavnosti organizira kot samostojni podjetnik. Kot osnovna kmetijska dejavnost se šteje tudi čebelarstvo, določeno s predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka, vezano na panje, evidentirane v registru čebelnjakov.
Mali obseg predelave: Kot dohodek v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo se šteje dohodek od malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov, ki se štejejo za pridelke osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, če se člani kmečkega gospodinjstva tako prostovoljno odločijo in to priglasijo davčnemu organu v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in so izpolnjeni naslednji pogoji:
- Člani kmečkega gospodinjstva, poleg predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov v izdelke iz devetega odstavka 69. člena ZDoh-2, ne opravljajo sami ali preko povezanih oseb, druge dejavnosti na kmetiji, ki se v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, lahko šteje za dopolnilno dejavnost na kmetiji, razen dopolnilne dejavnosti predelave rastlinskih odpadkov ter proizvodnje in prodaje energije iz obnovljivih virov, storitev s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročnim delom ali svetovanja in usposabljanja v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo.
- Člani kmečkega gospodinjstva ne ugotavljajo davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.
- V davčnem letu pred davčnim letom, za katero priglašajo obravnavo dohodka od malega obsega prve stopnje predelave, prihodki od te dejavnosti ne presegajo 3.500 evrov.
Dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti
Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji je potrebno pridobiti dovoljenje, ki ga na zahtevo vlagatelja izda upravna enota, v kateri je kmetija ali njen večinski del, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji. Če gre za dopolnilne dejavnosti domače ali umetne obrti, se dovoljenje izda ob upoštevanju strokovnega mnenja Obrtne zbornice Slovenije. Nosilec dopolnilne dejavnosti mora pred začetkom opravljanja le-te pridobiti odločbo o dovoljenju za opravljanje DDK. Najkasneje v osmih dneh od prejema odločbe se mora nosilec DDK oglasiti na Finančni upravi RS in se odločiti, na kakšen način bo ugotavljal davčno osnovo. Če je nosilec dopolnilne dejavnosti član kmetije, na kateri se bo opravljala dopolnilna dejavnost, mora vlogi priložiti soglasje nosilca kmetije. Dopolnilna dejavnost na kmetiji se opravlja za nedoločen čas.
Vodenje evidenc in računovodski vidik
Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji določa tudi evidence in dokazila, ki jih mora voditi nosilec dopolnilne dejavnosti. Evidence niso več predpisane v obliki tabel, pač pa zadošča ustrezno vodenje prejetih računov, evidenc o lastnih količinah predelanih surovin in drugih dokazil. Nosilec dopolnilne dejavnosti, za katero so predpisane omejitve pri uporabi tujih izdelkov (npr. za opravljanje dopolnilne dejavnosti predelava primarnih kmetijskih pridelkov, mora kmetija pridelati najmanj 50 odstotkov količin lastnih surovin), dokazuje količine in poreklo surovin s prejetimi računi in z evidencami o lastnih količinah predelanih surovin ali z drugimi dokazili, ki vsebujejo podatke o količinah in poreklu surovin, ki jih je treba hraniti deset let od poslovnega dogodka.
Katastrski dohodek: Kmetje, ki so obdavčeni po katastrskem dohodku, ne rabijo voditi poslovnih knjig, razen če so zavezanci za DDV. V tem primeru morajo voditi evidence, ki jih predpisuje Zakon o davku na dodano vrednost.Normirani odhodki: Kmetje, ki so se odločili za obdavčitev po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih, prav tako ne vodijo poslovnih knjig za namene obdavčitve z dohodnino.Poslovne knjige: Kmetje, ki se odločijo za ugotavljanje obdavčljivega dohodka na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, so za davčne namene dolžni voditi poslovne knjige in evidence. Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, določa vrste in način vodenja poslovnih knjig in evidenc. Poslovne knjige se vodijo po načelu dvostavnega knjigovodstva. Ob izpolnjevanju določenih pogojev iz Zakona o gospodarskih družbah, lahko kmetje vodijo poslovne knjige tudi po načelu enostavnega knjigovodstva.
Nosilec dopolnilne dejavnosti in izvajalci
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. To je lahko fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik ali drugačen uporabnik kmetije in se za svoj račun ukvarja s kmetijsko dejavnostjo ter je za to ustrezno usposobljen. Za isto vrsto dopolnilne dejavnosti se lahko na kmetiji določi samo en nosilec dopolnilne dejavnosti. Poleg nosilca lahko dejavnost izvajajo tudi:
- Nosilec kmetije.
- Člani kmetije.
- Zaposleni na kmetiji, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev.
- Osebe, ki opravljajo delo, ki ni opredeljeno kot zaposlovanje na črno v skladu s predpisom, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno.
Ključni dejavniki uspeha
Uspeh dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je odvisen od več dejavnikov, vključno z:
- Kakovostjo pridelkov in izdelkov: Uporaba lastnih, kakovostnih surovin je temelj.
- Inovativnostjo: Iskanje novih pristopov in ponudb.
- Marketinško strategijo: Učinkovito predstavljanje ponudbe potrošnikom.
- Sodelovanjem: Povezovanje z drugimi kmetijami, lokalnimi ponudniki in institucijami.
- Izpolnjevanjem zakonskih pogojev: Skrbno spremljanje in izpolnjevanje vseh zahtev.
Zavedanje o pomenu lokalne pridelave in želja po avtentičnih izkušnjah sta močan zagon za kmete, ki želijo diverzificirati svojo dejavnost. Z ustrezno pripravo, razumevanjem predpisov in predanostjo lahko dopolnilne dejavnosti na kmetiji postanejo ključen element za njihovo uspešno prihodnost.
tags: #status #dopolnilne #dejavnsoti #na #kmetiji #porodniska