Uvod v neprecenljive prve ure po porodu
Porod je izjemen dogodek, ki zaznamuje začetek novega življenja. V prvih urah po rojstvu se med materjo in novorojenčkom vzpostavi nevidna, a izjemno pomembna vez. Ta zgodnja povezanost, pogosto imenovana "kenguručekanje" ali stik kože na kožo, predstavlja ključen trenutek za oba, ki prinaša številne blagodejne učinke, daleč preko zgolj čustvene povezave. V sodobnem porodništvu se vedno bolj poudarja naravni pristop k porodu in poporodnemu obdobju, kjer je stik kože na kožo prepoznan kot temelj za uspešno dojenje, stabilizacijo novorojenčka in krepitev materinskega čuta.
Prvi stik: Koža na kožo kot temelj za dojenje in navezovanje
Babica, ki vam je pomagala pri porodu, bo vašega otroka po porodu ocenila, ga stehtala in izmerila. Pomagala vam bo pri prvem podoju takoj po porodu, saj so novorojenčki takrat budni in dobro sesajo. Če boste želeli, vam novorojenčka lahko v naročje položi tudi golega (stik kože s kožo). Novorojenček bo prejel kapljice v oči za preprečevanje bakterijskega vnetja oči. Po približno treh urah bosta skupaj preseljena na porodni oddelek. Medicinska sestra takrat opravi nego pri novorojenčku, običajno ga pregleda tudi pediater. Dojenje ima številne prednosti za otroka in mamo, zato ga spodbujamo in zelo priporočamo. V optimalnih pogojih se novorojenček podoji že v prvi uri po porodu, kasneje pa tako pogosto, kot sam želi. V prvih 24 urah po rojstvu novorojenček včasih še bruha plodovnico, ki se je je napil med porodom, ali je utrujen od poroda, zato ga dojite takrat, ko se zbudi in izrazi željo po dojenju. Na ta način s stimulacijo omogočite, da bo tretji dan po rojstvu nastala večja količina mleka.
Stik kože na kožo takoj po otrokovem rojstvu omogoča normalno, naravno izhodišče za uspešno dojenje. Na osnovi raziskav in dokazov je Unicef leta 2009 revidiral 10 korakov do uspešnega dojenja. 4. korak je dotlej narekoval, da je treba mamicam pomagati vzpostaviti dojenje v 1. uri po porodu, od leta 2009 pa velja, da je treba vse otroke takoj po rojstvu položiti na mater, tako da sta v kožnem stiku kontinuirano, neprekinjeno vsaj 1 uro. Pri carskem rezu pa je treba zagotoviti kožni stik takoj, ko je mati dovolj budna in odzivna. V številnih porodnišnicah dojenček ostane na maminem trebuhu le, dokler popkovnica utripa. Po prerezu popkovnice pa ga osebje vzame, uredi, izmeri, stehta, obleče in vrne materi.
Raziskave so pokazale, da je 8-krat bolj verjetno, da se bo dojenček spontano dojil, če je takoj po rojstvu v kožnem stiku z materjo več kot 50 minut, zato je trajanje kožnega stika lahko ključna sestavina uspešnega dojenja. Kožni stik pri materi znižuje stres, več kožnega stika pomeni nižjo raven kortizola. Kožni stik spodbuja izločanje oksitocina, ki zmanjšuje zaskrbljenost pri materi, jo umirja in spodbuja njeno odzivnost. V prvih urah po porodu oksitocin lahko spodbuja starševsko vedênje. V poporodnem obdobju dražljaji, kot so kožni stik, sesanje in oglašanje igrajo vlogo pri povezovanju oksitocinskih sistemov z dopaminskimi potmi; raziskave so pokazale, da je pri materah, ki zanemarjajo otroke, značilna odsotnost omenjenih povezav. Poleg intenzivnejšega navezovanja na otroka kožni stik pri materah med drugim povečuje občutek, da obvladajo, zmorejo in so bolj suverene, samozavestne. Občutek, da zmorejo in samozaupanje pa sta relevantna, ker napovedujeta trajanje dojenja.
Kenguručekanje: Terapevtska metoda za vse novorojenčke
"Kenguručekanje" ali "kangaroo care" je praksa, kjer je novorojenček, oblečen le v pleničke, privit k materinim prsim in pokrit z odejo ali delom materine obleke. Ta položaj, ki spominja na tistega, v katerem kenguruji nosijo svoje mladiče, je ključen za stabilizacijo srčnega utripa, izboljšanje ritma dihanja, boljšo oskrbo organov s kisikom, povečanje časa spanja, zmanjšanje joka in hitrejše napredovanje dojenčka.
Kenguručekanje je še posebej pomembna tehnika za nedonošenčke. Nastala je na območjih z omejenimi viri, kjer ni bilo na voljo inkubatorjev. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so v Kolumbiji opazili, da je veliko nedonošenčkov preživelo le zaradi tega, ker so jih matere privile k golim prsim in jih tako držale več ur. Pri nedonošenčkih, ki niso imeli te neposredne povezave z materjo, je bila smrtnost bistveno višja, pogosto zaradi pomanjkanja pozornosti. Raziskave so pokazale, da so dojenčki, ki so večino dneva preživeli v tesnem stiku z materjo, ne le preživeli, ampak so tudi neverjetno hitro napredovali.
Za nedonošenčke je priporočljivo, da vsaj prvi mesec ostanejo v maminem naročju, natančneje v "kengurujskem objemu", od dve do tri ure na dan. Za zdrave novorojenčke, rojene v roku, ni stroge časovne omejitve; nekateri starši imajo dojenčka v naročju, dokler je to udobno obema. Ameriški strokovnjaki celo priporočajo prakticiranje kenguručkanja do otrokovega drugega leta. Ocenjuje se, da je ta tehnika že uvedena v več kot 200 porodnišnicah po vsem svetu.
Pri nedonošenčkih, ki potrebujejo posebno pozornost, spremljamo vitalne funkcije (dihanje, pulz, telesno temperaturo, nasičenost kisika v krvi) in kontroliramo krvni sladkor. Nekateri potrebujejo nego v topli posteljici ali inkubatorju (za vzdrževanje primerne telesne temperature) in pomoč pri hranjenju (hranjenje po cuclju, nazogastrični sondi). Če so hranjeni po cuclju ali nazogastrični sondi z materinim mlekom, mamico spodbujamo k črpanju mleka in ji pri tem pomagamo. Nedonošenčki so pogosteje zlatenični in potrebujejo obsevanje z modrimi lučmi (fototerapija). Kljub temu pa imajo nedonošenčki, ki so deležni kenguručkanja, bistveno boljše rezultate pri stabilizaciji vitalnih funkcij in hitrejšem okrevanju.
Carski rez in stik z otrokom: Zagotavljanje povezanosti tudi ob posegu
V Sloveniji se približno 20 % otrok rodi s carskim rezom in prakse kožnega stika so različne. Unicefovo pravilo je, da je pri carskem rezu treba zagotoviti kožni stik takoj, ko je mati dovolj budna in odzivna. Kožni stik je priporočljiv tudi doma: sploh če je bil porod težak, kompliciran, travmatičen, če so težave pri dojenju ipd. Pri izbiri porodnišnice se je koristno pozanimati, kako točno prakticirajo kožni stik - res neprekinjeno do prvega dojenja ali pa vmes otroka na hitro še »uredijo« oz. tehtajo in merijo.
V primeru, da ne gre po naravni poti, medicina omogoča carski rez. Nekatere mamice se v strahu pred bolečino še vedno po nepotrebnem odločijo za splošno anestezijo in carski rez. V tem primeru se otrok lahko rodi v svet, kjer povezava z mamo ni takoj vzpostavljena, kar je za otroka lahko boleča izkušnja. Naravni porod je tako za mater kot za otroka vedno boljša možnost. Če pa ima mati velik strah pred bolečino ali ima nizek bolečinski prag, ki bi povzročil travmatično odsotnost, je carski rez rešitev. Tukaj je vsekakor pomembno, da mati in otrok čim prej vzpostavita stik.
Ob tem igra veliko vlogo še materino notranje stanje ob porodu. Da se počuti dobro in varno, da je podprta, obkrožena z ljudmi, ki jo podpirajo, da se njeni obrambni mehanizmi sprostijo. Tako ostane odprta, da se otrok z njo lahko poveže. Če je mama čustveno zaprta, ima močno aktivirane obrambne mehanizme, se otrok ne more povezati z njo, tudi če leži na njej, se počuti samega. Kar mama lahko naredi je, da pride na porod v najboljšem možnem čustvenem stanju in da se ne boji.
Če je mati v splošni anesteziji, novorojenčka dobi na prsi oče. Ta zgodnja očetovska povezanost je prav tako izjemno pomembna za otrokov razvoj in dobro počutje. Očetov dotik, glas in prisotnost gradijo varen temelj za otrokovo čustveno rast in razvoj.
Potek poroda in vpliv na otrokovo nevrofiziologijo
Idealno je, da je porod čim manj travmatičen za mamo in še manj travmatičen za otroka. Izkušnja poroda za otroka ostaja globoko vpeta v njegovo nevrofiziologijo (delovanje živčnega sistema) in določa njegovo celotno življenje. Potek poroda ni mogoče vnaprej predvideti in nadzorovati, možni so tudi zapleti, vendar stremite k temu, da se počutite varno, da ste obkroženi z ljudmi, ki vas podpirajo. Michel Odent, francoski porodničar in specialist za porod ob tem poudarja tudi koncept doule. Doula je obporodna spremljevalka, ki bodoči mamici pred, med in po porodu nudi čustveno podporo in fizično pomoč kot je na primer masiranje. Izkazalo se je, da prisotnost dule skrajša čas trajanja poroda, zmanjša se uporaba različnih medicinskih posegov, zmanjša pa se tudi verjetnost za vakuumski porod ali carski rez. Prav tako mame, ki imajo obporodno spremljevalko lažje navežejo stik s svojim otrokom, imajo manj težav z dojenjem in dojijo dlje.
Na drugi strani lahko otrok s travmatičnim porodom pride v hladen, grob svet, kjer ga dočakajo grobi dotiki, veliko svetlobe in hrupa, preveč živčnih dražljajev. To je za novorojenčkov sistem velik šok. Ena takih metod je bila, ko so novorojenčke takoj po porodu udarili po zadnjici, kar je lahko pustilo trajne posledice na otrokovi nevrofiziologiji.
Devet instinktivnih faz novorojenčka po rojstvu
Ann-Marie Windström je leta 1984 opisala devet instinktivnih faz, skozi katere gre novorojenček takoj po rojstvu, če je v stiku kože na kožo z materjo:
- Prvi jok: Otrokov prvi odziv na nov svet.
- Sproščitev: Faza sprostitve, kjer so usta in roke sproščene. Običajno nastopi po fazi joka.
- Prebujanje: Otrok ima majhne sunke gibanja v glavi in ramah. Faza običajno nastopi 3 minute po porodu.
- Aktivnost: Novorojenec na široko odpira usta, se oblizuje, kaže interes po sesanju. Ta faza običajno nastopi 8 min po porodu.
- Počitek: Na katerikoli točki lahko otrok počiva.
- Plazenje: Novorojenec v krajših intervalih počasi pleza do dojke. Ta faza običajno nastopi 35 minut po porodu.
- Spoznavanje: Mamo spoznava tako, da liže bradavico, dotika in masira ji dojko. Ta faza običajno nastopi 45 minut po porodu.
- Dojenje/sesanje: Novorojenček zagrabi bradavico sam in jo sesa. Ta prva izkušnja z dojenjem običajno nastopi 1 uro po rojstvu. Če je mama imela pri porodu analgezijo, lahko traja dalj časa, da nastopi faza sesanja.
- Spanje: Zadnja faza, kjer oba z mamo pogosto zaspita, običajno 1,5 do 2 uri po rojstvu.
Če je otrok med temi fazami odstranjen z mame, mora vse faze ponoviti, kar lahko povzroči, da prej zaspi ali celo ne uspe priti skozi vse faze do sesanja.
Imunski sistem in prva kolonizacija z mikroorganizmi
Z rojstvom novorojenček vstopi v "svet mikrobov". Skozi porodni kanal se okuži z materinimi bakterijami, kar njegove celice nauči razlikovati med dobrimi in slabimi bakterijami. Ta stik tudi spodbudi njegov imunski sistem, da se prične boriti proti okužbam in ga varuje pred boleznimi v prihodnosti. Raziskave kažejo, da se otrokom, ki niso rojeni vaginalno ali niso dojeni ali položeni na golo kožo k mami takoj po porodu, imunski sistem nikoli v celoti ne razvije in ne doseže svojega polnega potenciala. Iz enakega razloga so ti otroci bolj podvrženi boleznim v odrasli dobi.
Odprava birokratskih ovir za zgodnji stik
Pri nas se rodijo novorojenčki gestacijske starosti 32-34. tednov ali več. Kljub temu, da večina slovenskih porodnišnic stremi k nazivu "Novorojenčkom prijazna porodnišnica", se v praksi še vedno pojavljajo ovire za nemoten stik kože na kožo. V večjih bolnišnicah z več porodi navajajo, da morajo babice ob in po porodu izpolniti veliko dokumentacije, v katero morajo med drugim vpisati tudi podatke o otroku (teža ipd.). Sploh če je v istem obdobju veliko porodov, to utegne biti problem - namreč da čim prej potrebujejo podatke o dojenčku, zato ta na maminem trebuhu ostane le, dokler popkovnica utripa. Po prekinitvi popkovine ga »le« za »kakšno minutko« vzamejo ter »uredijo« (stehtajo, izmerijo, umijejo, oblečejo). Čeprav je namen skrben pregled, se s tem prekine dragoceni čas stika.
Odpuščanje iz porodnišnice in nadaljnja oskrba
V primeru da sta oba zdrava in je dojenje vzpostavljeno, po nezapletenem vaginalnem porodu odpuščamo v domačo oskrbo predvidoma 3. dan, po carskem rezu pa predvidoma 4. ali 5. Po odpustu iz porodnišnice pokličete patronažno službo v najbližjem zdravstvenem domu v okolišu, kjer bivate. Običajno vas patronažna sestra obišče že naslednji dan po odpustu oz. v bližnjem zdravstvenem domu si izberete tudi izbranega pediatra za vašega novorojenčka. Svetujemo, da imate v prvih mesecih po porodu doma čim manj obiskov, ki morajo biti zdravi. Odsvetujemo obiske centrov, kjer se zbira veliko ljudi, saj je tam velika možnost za okužbe.
Najpogostejša stanja novorojenčkov in dodatni ukrepi
Najpogostejše stanje novorojenčka, ki potrebuje dodatne ukrepe v porodnišnici, je zlatenica novorojenčka, ko se koža, sluznice in beločnice obarvajo rumenkasto. V primeru da je potrebna dodatna diagnostika ali terapija, se otroka po predhodnem dogovoru premesti na Pediatrično kliniko v Ljubljani. Vendar pa je pogosto že zgodnji stik kože na kožo in vzpostavljeno dojenje ključno za preprečevanje ali blaženje teh stanj.
Zaključek: Naravni začetek za celostno dobrobit
Prijetna izkušnja poroda omogočite svojemu otroku normalen začetek življenja, z naravnim porodom, če je le mogoče. Stik kože na kožo med materjo in novorojenčkom takoj po porodu ni le prijeten, temveč je temelj za uspešno dojenje, stabilizacijo novorojenčka, krepitev materinskega čuta in celostno dobrobit otroka ter družine. Zavedanje o pomenu teh prvih trenutkov in odprava morebitnih birokratskih ovir sta ključna za zagotavljanje najboljšega možnega začetka življenja za vsakega novorojenčka.