Dojenčkova koža je izjemno občutljiva in zahteva posebno nego, še posebej v prvih mesecih življenja. Že od rojstva dalje se naša koža nenehno spreminja. Dojenčki začnejo svoje življenje v plodovnici v materinem trebuhu, po rojstvu pa se mora njihova koža hitro prilagoditi novemu in bolj suhemu okolju. Ena najpomembnejših stvari, ki jih moramo vedeti o dojenčkovi koži, je dejstvo, da se razlikuje od kože odraslih, in zato je treba ustrezno skrbeti zanjo. Ima drugačno vrednost pH, je tanjša, potrebuje več vlage in je nasploh nekoliko bolj ranljiva in dovzetna za vplive iz okolja, v katerem živimo, zato zlahka postane suha in hrapava.
Razumevanje specifičnosti dojenčkove kože
Koža je organ, ki ima nalogo zaščite vseh drugih človeških organov. Poleg tega ščiti tudi pred zunanjimi vplivi, poskrbi za regulacijo telesne temperature, izmenjavo snovi z okoljem, omogoča zaznavanje dotika in še in še bi lahko naštevali. Ko pride do suhe kože pri dojenčkih, mislimo na stanje, ki se pojavi, ko dojenčkova koža izgubi naravno vlago in zaščitno bariero. To lahko vodi do luskaste, srbeče in razpokane kože, kar povzroča nelagodje in pogosto vpliva na otrokovo razpoloženje. Dojenčkova koža je namreč še posebej občutljiva in dovzetna za suhost, saj je tanjša in vsebuje manj lipidov, kar otežuje zadrževanje vlage v njej. Prav tako je dojenčkova koža bolj občutljiva na spremembe zunanje temperature, ki lahko dodatno poslabšajo suhost, posledično pa se stanje kože hitro spremeni iz suhe v zelo suho. Območja zelo suhe in razdražene kože se pojavljajo zlasti na predelu plenic in na dojenčkovih licih.
Mehkoba dojenčkove kože je lahko odvisna od tega, kdaj se je dojenček rodil. Nedonošenčki imajo ob rojstvu na površini kože veliko verniksa v primerjavi z dojenčki, rojenimi v 41. ali 42. tednu, saj se njihova koža hitreje izsuši. Koža novorojenčka je tako lahko močno nagnjena k težavam, med katere sodijo plenični izpuščaj in druge vrste kožnih okužb. Medtem ko bo dojenček rastel, se boste najverjetneje srečevali z različnimi vrstami kožnih stanj. Večina je normalnih, nekatera pa so lahko zelo boleča ali moteča, in zato jim je treba nameniti nekaj več pozornosti.
Pogosti vzroki za suho kožo pri dojenčkih
Suha koža pri dojenčkih je v splošnem posledica različnih dejavnikov, ki vplivajo na njihovo občutljivo kožo. Med najpogostejšimi so:
- Okoljski dejavniki: Suh zrak, visoke temperature in nizka vlažnost povzročajo izgubo vlage in povečujejo suhost dojenčkove kože. Pozimi je zrak v centralno ogrevanih stanovanjih zelo suh, kar kožo dodatno izsušuje. Če je zrak pri vas zelo suh, razmislite o uporabi vlažilcev ali pa vsaj o kakšni mokri rjuhi ali brisači na radiatorju. Tudi vreme lahko občutno izsuši otrokovo kožo, še posebej visoke oz. nizke temperature z nizko ravnijo vlažnosti.
- Dražilne snovi: Agresivne kemikalije v detergentih in milih lahko poškodujejo zaščitno bariero kože, kar vodi do draženja in izsušitve. Pogoste kopeli in uporaba mil lahko izsušijo dojenčkovo kožo oz. poslabšajo stanje, če je koža že suha. Milo odstrani naravno naoljenost kože, ki zadržuje vlago. Koža postane suha in luskasta. Izogibajte se prepogostim in predolgim kopelim, še posebej v zimskem času, ko je vlažnost nizka in kurilna sezona na višku. Voda naj ne bo prevroča, raje mlačna oz. topla. Izogibajte se uporabi odišavljenih mil in mil z mehurčki. Dovolj je navadna voda ali milo, izdelano na naravni bazi.
- Genetski dejavniki: Družinska anamneza suhe kože in atopijskega dermatitisa lahko poveča tveganje za suhost pri dojenčkih. Če ima vaš otrok ekcem, mu poskusite preprečiti praskanje, saj se s tem ekcem in srbenje še poslabšata.
- Zdravstvene težave: Stanja, kot so atopijski dermatitis in alergije, lahko prispevajo k suhi koži in zahtevajo posebno nego ter zdravljenje. Redka oblika izredno suhe kože, grobe na dotik in s suhimi luskami, se imenuje ihtioza.
Simptomi suhe kože pri dojenčkih
Za suho kožo so značilna hrapava, luskasta območja, ki jih le redko spremljata pordelost in srbečica. Pojavi se lahko kjerkoli na telesu, najpogosteje pa po obrazu, na rokah in nogah. Če je koža zelo suha, lahko pride do razpok, kar je zelo boleče. Razpoke lahko zakrvavijo, dovzetne pa so tudi za okužbe. Če je koža pordela in srbeča, gre najverjetneje za vnetje. Najpogosteje se lise pojavijo na komolcih, za koleni in na obrazu.
V prvih dneh po rojstvu se dojenčkova koža lahko začne lupiti ali luščiti, intenziteta pa je odvisna od tega, kdaj je bil otrok rojen. To morda ni videti lepo, a vam ni treba skrbeti, saj gre za nekaj povsem običajnega, kajti otrok se mora po devetih mesecih življenja v tekočini privaditi na drugačno okolje. Tovrstno lupljenje kože se pogosto pojavi na dojenčkovih rokah, zapestjih, podplatih, stopalih in gležnjih. Minilo bo samo od sebe in običajno ne zahteva dodatne nege. Če suha koža v nekaj tednih ne izgine sama od sebe, je lahko koža vašega dojenčka občutljiva in potrebuje dodatno nego.
Najpogostejša kožna stanja pri dojenčkih
1. Ekcem (Atopijski dermatitis)
Ekcem je izraz, ki zajema več različnih kožnih stanj, za katera je značilna pordela, srbeča in vneta koža. Najpogostejša oblika, ki prizadene tudi otroke, je atopijski dermatitis, pri katerem gre za kronično stanje kože, za katerega zaenkrat ne poznamo učinkovitega zdravila. Na srečo veliko otrok to stanje enostavno preraste. Če ima vaš otrok ekcem, mu poskusite preprečiti praskanje, saj se s tem ekcem in srbenje še poslabšata. Poskusite se tudi izogibati volnenim oblačilom. Volna je fantastičen material za uravnavanje telesne temperature vašega dojenčka, ki bo hkrati poskrbel, da mu bo prijetno toplo, po drugi strani pa draži kožo in lahko povzroči srbenje ter druge simptome ekcema, ki jih želite čim bolj omejiti - zlasti ponoči.
Pri tipičnem poteku atopijskega dermatitisa se pri majhnih dojenčkih v 1. letu starosti najprej pojavi vnetje kože na obrazu, zlasti na licih, pozneje se pojavijo vneta žarišča v pregibih velikih sklepov (komolci, kolena) in drugod po telesu. Suha koža pa je značilna za atopijski dermatitis v vseh starostnih obdobjih in pomen ustrezne nege je neprecenljiv. Ustrezna nega kože je pravzaprav osnovna terapija atopijskega dermatitisa in marsikdaj lahko z njo preprečimo ali vsaj omilimo poslabšanja.
2. Plenični izpuščaj
Plenični izpuščaj je podoben glivični okužbi, vendar nastane zaradi prevlažnega in pretoplega okolja v otroški plenici. Pojavi se, ko je občutljiva dojenčkova koža predolgo v stiku z urinom in blatom. Tak izpuščaj lahko resnično boli in najbolje je, ča ga skušamo preprečiti - ali pa vsaj zdraviti takoj, ko ga odkrijemo.
Predstavljajte si, da bi tudi sami morali nositi plenico 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Morala bi biti zares dobra, kajne? Na trgu najdemo pleničke za enkratno uporabo vseh oblik velikosti, ki pa imajo tudi različne lastnosti in sestavo. Ko izbirate pleničko za novorojenčka, poskusite najti tako, ki je zračna in koži prijazna ter hitro vpija urin. Zračna plenička pomaga zmanjšati tveganje za nastanek neprijetnih izpuščajev, saj temperatura med otrokovo kožo in pleničko ni previsoka, koža pa ni tako krhka in izpostavljena urinu ter blatu. Drugi dejavniki, kot je redna menjava pleničk, lahko pomagajo zmanjšati pogostost izpuščajev.
Izjemno pogosta sprememba na dojenčkovi koži je tudi rdeča, vneto in dražeča koža v predelu plenic. Gre za plenični dermatitis oziroma plenični izpuščaj, ki je značilen na mestih, kjer plenička pokriva dojenčkovo kožo. Pojavi se lahko kadarkoli in brez posebnega razloga, saj je koža pri nekaterih otrocih že po naravi občutljivejša, običajno pa gre za kombinacijo različnih dejavnikov: vlažnosti, trenja, dolgotrajne izpostavljenosti urinu in blatu ter občutljivosti dojenčkove kože. Milejše oblike vnetij se kažejo kot enostavna rdečina (eritem), kasneje pa lahko postane koža suha in luskasta. V resnejših oblikah se pojavijo izpuščaji (papule), mehurčki, erozije in hipertrofične papule. Vse te pojave spremlja tudi srbenje, ki se najpogosteje pojavlja v starosti od 4 do 12 mesecev.
3. Glivične okužbe
Pri novorojenčkih in malčkih lahko v kožnih gubah pride do različnih oblik glivičnih okužb. Glivične okužbe se lahko pojavijo v pazduhah, na vratu in v predelu plenic in so videti kot pordela koža, ki se lušči, ob robovih pa se pojavljajo majhni izpuščaji, v katerih je prisoten gnoj. Če koža v predelu plenic postane rdeča, luskasta ali polna mozoljčkov, je vzrok zato lahko glivična okužba, ki jo pogosto spremlja tudi okužba ustne sluznice. Glivice iz ust namreč potujejo na splovila in z blatom okužijo tudi predel ritke. Pediater v tem predpiše mazilo in tinkturo za usta, znaki okužbe pa običajno izginejo v nekaj dneh.
4. Temenice (Seboroični dermatitis)
Eno najbolj »nenavadnih« kožnih stanj, s katerimi se lahko srečate pri novorojenčku, so temenice. Takšno stanje ni nevarno, ča pa ga ne zdravimo, se lahko razširi na otrokove obrvi in obraz ter postane moteče, zato je ne glede na resnost temenic pametno poskrbeti, da bo stanje čim manjše. Pred spanjem na prizadet del otrokovega lasišča nanesite nežno otroško olje, kot je Bambo Nature Baby olje za nego. Zjutraj uporabite mehko otroško krtačo ali zobno ščetko in previdno krtačite dojenčkovo lasišče. POMEMBNO: Pazite, da s krtačenjem ne pretiravate. OPOZORILO: pred uporabo katerega koli otroškega olja, ki ga čez noč nanesete na lasišče vašega otroka za zdravljenje temenic, vedno najprej preizkusite olje na otrokovi koži za morebitne kožne reakcije.
Pri novorojenčkih je pod vplivom materinih hormonov povečano izločanje loja v lasišču, kar lahko vodi do nastanka »temenc«. Te sproti odstranjujemo z vsakodnevnim umivanjem. Če so na kožo močno pričvrščene, jih lažje odstranimo s pomočjo olja, npr. olivnega ali mandljevega, ki ga lahko namažemo in nekaj časa pustimo na lasišču. Po miljenju je treba kožo dobro izprati.
5. Vročinski izpuščaj
Vročinski izpuščaj se pojavi, ko se otrokova koža preveč segreje in se otrok poti. Za preprečevanje vročinskih izpuščajev poskrbite, da vaš dojenček ni pretoplo oblečen ter da njegova oblačila niso pretesna, in izogibajte se oblačilom, ki so težka in koži ne pustijo dihati. Raje izbirajte lahke in mehke tkanine na osnovi bombaža. Če je vašemu dojenčku pogosto toplo (mu postane toplo prej kot ostalim), poskrbite, da je soba, v kateri spi, nekoliko hladnejša. Tako bo dojenčku bolj udobno in tudi tveganje za nastanek vročinskega izpuščaja bo manjše. Najboljši način nege vročinskega izpuščaja je, da kožo nežno umijemo z blagimi izdelki in jo nato navlažimo z obogatenim losjonom, ki jo ščiti.
Strategije za nego in zdravljenje suhe kože
Poznavanje otrokove kože ter različnih vrst izpuščajev in kožnih stanj vam bo pomagalo bolje skrbeti za dojenčkovo kožo in ji zagotoviti čim boljše pogoje.
1. Nežno čiščenje:
- Čas kopanja je pomemben čas tkanja vezi med dojenčkom in starši. Kopel pri novorojenčku naj ne traja več kot 5 minut in temperatura vode naj ne presega 37 stopinj Celzija. Starejši dojenčki, ki se radi igrajo v vodi, se lahko kopajo dlje, a ne več kot 20 minut. Dojenčka lahko kopamo vsak dan, razen če ima s kožo težave oz. če zdravnik naroči drugače.
- Izogibajte se prepogostemu umivanju in močenju rok. Pri gospodinjskih delih - pomivanju, ročnem pranju perila, rezanju ali lupljenju sadja in zelenjave - ali pri delu z zemljo nosite zaščitne rokavice. Roke po vsakem umivanju namažite z negovalno kremo.
- Uporabljajte samo nežne in hipoalergene izdelke, ki ne vsebujejo agresivnih kemikalij. Pri nakupu izdelkov za nego otroške kože izbirajte naravne in certificirane izdelke brez parfumov in barvil, ki so posebej zasnovani za občutljivo otroško kožo.
- Ne uporabljajte običajnih tekočih mil iz trgovine in penečih kopeli, ki kožo močno sušijo. Za umivanje izberite blag sintetični detergent (sindet), olje za tuširanje ali trdo otroško milo oz. sindet. Miljenje omejite na tiste dele kože, ki so vidno umazani, po potrebi še na kožne gube in intimne predele. Celega telesa nikakor ni treba militi vsak dan!
2. Vlaženje in zaščita:
- Po kopanju kožo nežno popivnajte z brisačo in takoj, dokler je še vlažna, jo namažite z negovalno kremo ali mastnim losjonom. Najbolje se je namazati v treh do največ petih minutah po tuširanju, saj tako ujamemo dodatno vlago v kožo.
- Za nego po kopanju izberite kreme in mazila brez dišav, ki so narejena na vodni osnovi. Otrokovo kožo redno negujte, kremo nanesite na prizadeta območja vsaj dvakrat na dan. V lekarnah je na voljo velika izbira mazil priznanih blagovnih znamk, toda morda boste morali preizkusiti več različnih, preden najdete tisto, ki najbolje ustreza koži vašega otroka.
- V zimskem času naj bo negovalni pripravek bolj masten kot poleti, na splošno pa pripravki z veliko vsebnostjo vode in malo maščob (ti. hidratantne kreme) za ljudi s suho kožo niso najboljši. Prav tako čista olja (rastlinska, mineralna), ki koži ne dodajo vlage, za nego suhe kože niso primerna. Ljudje z zelo občutljivo in k alergijam nagnjeno kožo naj izberejo hipoalergen pripravek brez dišav. Včasih je treba preizkusiti več negovalnih pripravkov, da najdemo ustreznega zase.
- Za predel pleničk redno uporabljajte zaščitno ali pomirjujočo kremo, da ohranite zaščitni sloj in kožo zaščitite pred urinom in blatom.
3. Praktični nasveti za nego:
- Pleničko pogosto menjajte - izberite pleničke s priročnim indikatorjem vlažnosti, ki vas bo obvestil, kdaj je čas za zamenjavo.
- Pleničko zamenjajte takoj, ko postane zelo mokra ali se dojenček pokaka.
- Nekajkrat na dan slecite pleničko in pustite, da se dojenčkova ritka posuši na zraku. To je naraven in nežen način sušenja dojenčkove kože.
- Izberite lahka, bombažna oblačila. Koža dojenčka je občutljiva in nagnjena k suhosti. Območja zelo suhe in razdražene kože so pogosta, zlasti na predelu plenic in na dojenčkovih licih.
- Perilo, ki je v stiku s kožo, operite s čim manj agresivnimi pralnimi sredstvi in brez mehčalca. V pralnem stroju naj bo manj perila, perilo dvakrat izperite. Novo perilo pred uporabo operite.
Kako skrbeti za kožo, lase in nohte vašega dojenčka
Kdaj k zdravniku?
Otroka je priporočljivo peljati na zdravniški pregled v naslednjih primerih:
- Stanje kože se ne izboljša kljub negi z izdelki, ki se dobijo brez recepta.
- Območja na koži so pordela in srbeča.
- Koža je izredno suha in razpokana, velika je verjetnost za okužbe.
Pediater bo otroka pregledal in ga najverjetneje poslal na nadaljnjo obravnavo k dermatologu.
Če je vašemu dojenčku hladilno mazilo koristilo, ga lahko uporabljate še naprej. Kar se tiče negovalnih krem, je izbira dobrih pripravkov velika in ni ene kreme, ki bi bila toliko boljša od ostalih, da bi jo lahko posebej izpostavili. Na splošno pa svetujem, da naj bo negovalna krema pozimi nekoliko bolj mastna kot poleti, vsebuje naj tudi zaščitni faktor (SPF).
V primeru hujše oblike atopijskega dermatitisa, ki se ne odzove na s strani pediatra predpisano terapijo, je smiselno opraviti še pregled pri dermatologu.
Suh zrak v prostoru načeloma ne vpliva na suhost kože, vsekakor pa je potreben zadosten vnos tekočine. Kot sem že omenila, prekomerno umivanje v veliki meri vpliva na izsušitev kože, še posebej zato, ker so naši otroci naučeni, da morajo uporabiti vedno tudi milo, v vrtcih in šolah se uporabljajo agresivnejša mila, ki roke dobro razkužijo, a tudi dobro izsušijo.
Kljub priljubljeni praksi v Sloveniji, ki jo ponekod še vedno gojijo, čisto olje (npr. mandljevo ali druga »baby« olja) za nego kože ni najbolj primerna izbira. Olje lahko uporabimo za odstranjevanje oblog z lasišča ali bolj trdovratne umazanije, npr. ostankov blata ali krem pod plenico ali v kožnih gubah. Kožo pa negujemo tako, da jo namažemo s kremo in ne z oljem. Losjon ali »mleko« za kožo, ki vsebuje veliko vode, je za nego otroške kože prav tako manj ustrezen; morda zadošča poleti, pozimi pa je potreben pripravek z več maščobe in manj vode. Za otroke z zdravo kožo je večina krem, ki jih lahko dobimo v lekarni ali drogeriji, ustrezna, nekoliko bolj mastne naj bodo pozimi in manj mastne poleti - takrat lahko mazanje tudi izpustimo, če otrok nima suhe kože. Prava krema je tista, ki otroka ne draži, koža pa dolgo ostane mehka in voljna.
Nega na osnovi konopljinih sestavin poskrbi za nahranjenost, sproščenost in zaščito še tako suhe in občutljive kože dojenčkov ter otrok. Predvsem se priporoča uporaba blagih čistilnih izdelkov, kot je Nežna krema za prhanje, ki čisti brez sulfatov in kože ne izsušuje. Svetujemo tudi uporabo Nežnega mazila za otroke, ki pomirja in neguje občutljivo kožo dojenčkov in otrok ter ščiti pred njeno izsušitvijo ter losjona za telo Objem prazgozda, ki navlaži in nahrani kožo, krepi kožno bariero, kožo pomiri, blaži občutek zategovanja in srbenje.
Eucerin Aquaphor obnovitveno mazilo je bilo posebej razvito, da suho in razdraženo dojenčkovo kožo oskrbi z nego, ki jo potrebuje. Vsebuje le nekaj sestavin ter je brez dišav in konzervansov, zato je popolna izbira za občutljivo mlado kožo. Na koži tvori nežno, delno okluzivno zaščitno bariero, ki spodbuja naravni prenos vodne pare in kisika v dojenčkovo kožo in iz nje. Formula vsebuje glicerin, učinkovito vlažilno sestavino, ki privlači vodo in jo pomaga zadržati v koži. Glicerin deluje skupaj s pantenolom, ki pomaga pospešiti regeneracijo in obnovitev kože, obenem pa jo tudi vlaži. Klinično in dermatološko je dokazano, da formula obnovi zelo suho, razpokano in razdraženo kožo. Pomirjujoče, prozorno mazilo se enostavno nanese na lokalna problematična območja in se ne zdrgne zlahka s kože. Morda boste ugotovili, da potrebujete manjšo količino izdelka, kot ste mislili. Že količina v velikosti konice prsta lahko zadostuje za nanos na suho kožo na dojenčkovem obrazu in vratu. Izdelek lahko na dojenčkovi koži uporabite tolikokrat, kot je potrebno.