Prehod z izključno mlečne prehrane na uvajanje trdne hrane je ključen mejnik v razvoju vsakega dojenčka. To obdobje prinaša številna vprašanja in izzive za starše, saj želijo otroku zagotoviti najboljše možno prehranjevanje za njegovo rast in razvoj. V prvem letu življenja se namreč oblikujejo prehranske navade, ki lahko vplivajo na zdravje vse življenje, zato je pravilno uvajanje goste hrane izjemno pomembno.
Kdaj začeti z uvajanjem goste hrane?
Dojenje ali hranjenje z mlečno formulo predstavlja idealen in naraven način prehranjevanja dojenčka v prvih šestih mesecih življenja. V tem obdobju izključno dojenje ali hranjenje z nadomestkom zagotovi vse potrebne hranilne snovi za rast in razvoj. Po dopolnjenem 4. mesecu starosti, a vsekakor pred dopolnjenim 6. mesecem, se lahko prične z uvajanjem dopolnilne (mešane, čvrste) prehrane. Ta čas je pomemben, saj energijska vrednost hranil v materinem mleku ali nadomestku ne zadostuje več za hitro rast dojenčka. Ob dopolnjenih 6. mesecih starosti je dojenček že dovolj razvit, da se lahko nauči jesti po žlički.
Kako poteka uvajanje novih živil?
Pri uvajanju novih živil je ključnega pomena postopnost in previdnost. Novo živilo ponudimo sprva enkrat na dan, v majhni količini, le 1-2 žlički. Nova živila uvajamo z razmikom enega tedna, da se dojenček navadi na nov okus in da ob morebitni preobčutljivostni reakciji lažje ugotovimo, katero živilo jo je povzročilo.
Od začetka 5. do 7. meseca starosti se uvajanje novih živil začne s čisto korenčkovo kašo, ki jo ponudimo po žlički pred dojenjem (uvajanje kosila). Če dojenček ne prenaša korenčka, mu lahko ponudimo bučo, cvetačo, brokoli, kolerabo, koromač ali bučke. Količino zelenjave postopoma povečujemo na 90 gramov in od 7. meseca na 100 gramov dnevno. Po približno tednu dni, ko dojenček osvoji prve veščine hranjenja po žlički, preidemo na korenčkovo-krompirjevo kašo, ki ji dodamo rastlinsko olje (dva dela korenčka, en del krompirja in ena žlička olja). Tretji teden po uvedbi dopolnilne hrane postopno ponudimo zelenjavno-krompirjevo-mesno kašo, ki lahko ob koncu enomesečnega uvajanja mešane hrane nadomesti en mlečni obrok (150-200 g kaše). Kašo pripravimo po možnosti iz sveže zelenjave.
Od začetka 6. do 8. meseca starosti, dva meseca po uvajanju kosila, še en mlečni obrok (večerjo) postopoma nadomestimo z mlečno-žitno kašo (200-250 g), ki ji dodamo pretlačeno sadje ali sadni sok.
Od začetka 7. do začetka 9. meseca starosti se tretji mlečni obrok, popoldanska malica, nadomesti z žitno-sadno kašo (200-250 g).
Ko dojenček dopolni šest mesecev in začne z veseljem jesti kruh in drugo glutensko hrano, ni več nobenega razloga za uporabo posebnih otroških kosmičev. Preidemo lahko na navadne kosmiče za odrasle, ki so prav tako hranljivi in še veliko cenejši. Izberimo takšne, ki niso pretirano rafinirani in vsebujejo malo sladkorja in soli. Mnogi starši še naprej uporabljajo izdelke, ki so posebej namenjeni najmlajšim - deloma zato, ker jih je tako lahko pripraviti, deloma pa zaradi embalaže, na kateri so natisnjeni dolgi seznami vitaminov in mineralov, kar daje vtis, da so bolj hranljivi. A dojenčki, ki imajo uravnoteženo svežo prehrano, prejemajo z njo vse potrebne vitamine in minerale. Bodimo pozorni tudi na to, kakšen prepečenec kupujemo. Prav tisti, ki ga oglašujejo kot ‘najboljšega za vašega dojenčka’, je najmanj primeren, saj vsebuje preveč sladkorja (nekateri vsebujejo celo več sladkorja kot krof).
Kakšna živila uvajati in katerim se izogibati?
Pri pripravi jedi izbiramo sveža, sezonska in lokalna živila, izogibamo se industrijsko pripravljenim in procesiranim izdelkom.
Zelenjava in krompir: Ponudimo kuhano zelenjavo (npr. bučke, cvetača, brokoli ipd.). Če je le mogoče, uporabimo sveže sezonsko, lokalno pridelano zelenjavo. Kuhan krompir lahko ponudimo samostojno ali ob zelenjavi, ali pa pripravimo zelenjavno-krompirjevo kašo. Če otrok ne mara kuhane zelenjave, to še ne pomeni, da mu ne bo ustrezala surova, zato vedno poskusimo tako s kuhano kot s surovo zelenjavo.
Meso, ribe in jajca: Perutnina, teletina, govedina, zajec ipd. Mastne morske ribe (girice, sardele, skuša, orada, brancin - izbirajte manjše ribe z dna prehranske verige, velja previdnost pri popolni odstranitvi vseh ribjih kosti in koščic). Uvajamo celo jajce, tako beljak kot tudi rumenjak. Surova in mehko kuhana jajca odsvetujemo pred 6. mesecem starosti zaradi možnosti okužbe s salmonelo.
Kakovostne maščobe: Zelenjavno-mesnim kašam dodamo na koncu priprave eno do dve čajni žlički hladno stiskanega olja (npr. olje oljne repice), s čimer povečamo energijsko gostoto obroka. Hladno stiskana olja niso primerna za toplotno obdelavo, doda se jih v že pripravljeno jed. Občasno lahko dodamo tudi čajno žličko masla. Odsvetuje se uporaba palmovega olja in masti ter uživanja ocvrtih živil in ocvirkov. Maščoba in olja so pomemben vir esencialnih maščobnih kislin in pri dojenčkih do enega leta starosti tudi eden izmed glavnih virov energije.
Žita in sorodna živila: Postopno uvajamo vsa žita (riž, pšenica, pira, ječmen, rž, ajda, proso ipd.) tudi tista, ki vsebujejo gluten, saj je v tem obdobju »okno priložnosti«, ko je dojenček še dojen in je zato verjetnost razvoja alergij in celiakije manjša. Živila, ki vsebujejo gluten (pšenica, rž, ječmen ipd.), pričnemo uvajati pred 7. mesecem starosti.
Sadje: Ko uvedemo že večji del zelenjave, pričnemo z uvajanjem sadja, v obliki sadne kaše in koščkov. Pri tem previdno odstranimo vse koščice in pečke (jabolka, hruške, marelice, slive, češnje, jagodičevje ipd.). Sadnega soka, tudi sveže stisnjenega, ne uvajamo. Suhega sadja ne uvajamo, ker je koncentrat sladkorja in enako nezaželen v prehrani otroka kot sadni sok. Priporočljive so kombinacije jabolk, jagod in banan.
Oreški: Oreščke (orehe, lešnike, arašide ipd.) uvajamo v prehrano v mleti obliki, zmešane v sadno-žitno kašo, s tem zmanjšamo možnost aspiracije suho mletih delcev. Uživanje nasekljanih in celih oreškov ni priporočljivo do 5. leta starosti zaradi možnosti zadušitve.
Stročnice: Grah, lečo, fižol, čičeriko in sorodna živila uvajamo postopoma, ker lahko povzročajo napenjanje. Ne pretiravajmo s sojo in z izdelki iz soje.
Kravje mleko in izdelki iz kravjega mleka: Kravjega (kozjega ipd.) mleka kot samostojnega obroka ne uvajamo pred dopolnjenim prvim letom starosti. Kravje mleko, še bolje pa mlečne izdelke (skuto, navadni jogurt, kislo mleko) v manjših količinah dodamo k sadno-žitni ali zelenjavno-škrobnato-mesni kaši. Količina mleka ali mlečnih izdelkov naj do prvega leta ne presega 100 ml dnevno. Mnogim materam se zdi, da njihov otrok joka, ker bi rad spet pil mleko, vendar je resnica često prav nasprotna: v tej starosti mnogi otroci dobivajo preveč mleka in premalo gostljate (netekoče) hrane.
Zelišča/začimbe: Dojenčka najprej navadimo na osnovne okuse, vonj hrane in njeno teksturo. Dodatek maščobe poveča okusnost obroka v večji meri kot dodatek začimb. Uporaba začimb pri uvajanju dojenčka na nove okuse naj bo premišljena in zmerna.
UVAJANJE HRANE IN BLW METODA
Živila, ki jih do otrokovega prvega leta starosti ne smemo dajati:
- Sol: Otroci do 1. leta starosti ne bi smeli uživati nobene dodane soli, saj lahko to vpliva na razvoj ledvic in povzroči dehidracijo. Slanega okusa se lahko otroci že zelo zgodaj privadijo in prekomerno uživanje soli lahko privede do visokega krvnega pritiska kasneje v njihovem življenju.
- Sladkor: Če hrana res ni zelo trpkega okusa, potem ne dodajajmo sladkorja. Odsvetuje se dodajanje sladkorja, sladil in živil z dodanim sladkorjem (bonboni, čokoladni in kakavovi namazi, sladice, sladkarije, slaščice, sladka živila, sadni jogurt/skuta, kosmiči z dodanim sladkorjem, ipd.). Še posebej se odsvetuje pitje sladkih pijač, pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, a malo hranil in nizek učinek sitosti. Predstavljajo tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, povišano vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, povišane krvne lipide, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tip 2, zmanjšanje kostne gostote, itd.
- Med: Pred 1. letom starosti.
- Kravje mleko kot samostojen obrok: Pred dopolnjenim prvim letom starosti.
- Morski sadeži: Zaradi možnosti zastrupitve in alergij otrokom ne dajajmo morskih sadežev vsaj do 1. leta starosti.
- Gobe: Ne uvajamo pred prvim letom starosti.
- Surova in toplotno neobdelana živila živalskega izvora: Surovo mleko, surovo meso, surova jajca.
Pomembni nasveti za starše pri uvajanju goste hrane:
- Teže prebavljive jedi: Špinačo, lečo, nekatere vrste sira, jagodičevje in agrume uvajamo postopoma in omejeno. Prebavi bomo pomagali tako, da bomo sadje in zelenjavo, če je potrebno, olupili, pretlačili in zmehčali v kašice.
- Pridobivanje na teži: Proti koncu prvega leta življenja pridobivanje na teži ponavadi občutno pojenja. Dotakratni požeruščki se na lepem ne pustijo več hraniti.
- Hranjenje za mizo: Svojega dojenčka skušajmo hraniti v visokem stolu za mizo. Skušajmo jesti skupaj, obroki pa naj postanejo zabavni in družabni.
- Samo hranjenje: Nekateri dojenčki imajo težave z bolj kepasto hrano in se običajno želijo hraniti sami, čeprav njihovi poskusi pogosto niso ravno uspešni. Pustite jim, da eksperimentirajo, hitreje se mu bo uspelo naučiti hraniti sam.
- Prigrizki: Malčki običajno "pregorijo" tik pred večerjo, še posebej, če z njo nekoliko zamujamo. Tik preden se to zgodi, je pametno ponuditi nekaj narezane zelenjave, kot na primer korenje, kumare ali papriko, v obliki palčk ali kosov sadja. Če popoldne niso malicali, bodo lačni in jo bodo zelo verjetno pojedli, in tudi če bodo siti, bodo siti od zelenjave, kar je odlično.
- Priprava hrane: Uporabljamo sveže, sezonske in lokalno pridelane sestavine. Izogibamo se industrijsko pripravljenim in procesiranim izdelkom.
- Prehranska gostota: Maščobe in olja so pomemben vir esencialnih maščobnih kislin in pri dojenčkih do enega leta starosti tudi eden izmed glavnih virov energije.
- Potrpežljivost: Med hranjenjem potrebujemo precej potrpljenja, ker se dojenčki v tej starosti težko osredotočajo in se s hrano raje igrajo, namesto da bi jo jedli. Če vse drugo spodleti, lahko njihovo pozornost usmerimo na kakšno majhno igračko, ki jim jo damo v roke.
- Voda: Otrok uživa vse več trdne hrane, zato je pomembno, da ob vsakem obroku popije tudi vodo, večino v dopoldanskem času. Nikakor niso primerni čaji z dodatkom sladkorja.
- Dojenje še vedno pomembno: Kljub uvajanju mešane prehrane ima dojenje še vedno pomembno vlogo.
- Zobozdravstveno opozorilo: Previdnost je potrebna tudi pri zelo majhnih, trdih živilih (oreščki, arašidi, lešniki, mandlji), živilih s koščico (češnje, olive), s kostmi (ribe, perutničke).
Z uvajanjem raznolike in uravnotežene prehrane v prvem letu življenja otroku zagotovimo trdne temelje za zdrav razvoj in dobro počutje v prihodnosti. Ne pozabimo, da je vsak otrok edinstven, zato je pomembno slediti njegovim potrebam in razvoju ter se po potrebi posvetovati s pediatrom.