Svetovni teden dojenja, ki ga med 1. in 7. avgustom obeležujemo v spomin na Deklaracijo Innocenti iz leta 1990, je pomemben del aktivnosti Svetovne zveze za dojenje (World Alliance for Breastfeeding Action - WABA). Njegov primarni cilj je usmeriti pozornost družbe k omogočanju, ohranjanju in spodbujanju dojenja. Nekateri ga zaradi počitnic obeležujejo tudi nekoliko pozneje, v jeseni. Dojenje prinaša nešteto prednosti za zdravje otrok, družin in planeta, kar poudarjajo tudi cilji trajnostnega razvoja.
Temeljna priporočila in koristi dojenja
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) v prvih šestih mesecih življenja priporoča izključno dojenje. To pomeni, da dojenček uživa samo materino mleko in nobene druge tekočine ali čvrste hrane, razen kapljic ali zdravil, ki jih predpiše pediater. Materino mleko je popolna, naravna in brezplačna prehrana za novorojenčke in dojenčke, ki v prvih šestih mesecih življenja zagotavlja vsa potrebna hranila ter podpira imunski sistem in razvoj. Dojenje deluje kot prvo cepivo - dojenčka ščiti pred boleznimi, kot sta pljučnica in driska, ter spodbuja optimalen razvoj možganov.
Glavne koristi dojenja vključujejo:
- Spodbujanje optimalnega razvoja možganov.
- Krepitev odpornosti proti okužbam.
- Zmanjšanje tveganja za raka dojke in jajčnikov ter kronične bolezni pri materi.
- Neobremenjevanje okolja z embalažo, transportom in odpadki.
- Zmanjšanje stroškov zdravstvene oskrbe in podpora družbeni enakosti.
Dokazano ima dojenje koristne vplive na zdravje dojenčka, ki segajo v odraslost. Dojenje ponuja dojenčku veliko ugodja, izkuša telesno in čustveno bližino, čuti materino toplino in nežnost, počuti se varnega in sprejetega, kar je pomembno za njegov duševni razvoj.
Če mati iz različnih razlogov ne more ali ne želi dojiti ali pa dojenje ni mogoče zaradi razlogov pri otroku, bo pediater v porodnišnici ali otrokov izbrani pediater svetoval glede hranjenja dojenčka z industrijsko pripravljenim nadomestkom za materino mleko. Namesto izraza industrijsko pripravljen nadomestek za materino mleko se uporabljajo izrazi: mlečna formula, mlečni pripravek ali adaptirano mleko.
Po dopolnjenem šestem mesecu otroka naj starši postopoma uvajajo hranilno primerno in varno mešano hrano; ob tej dopolnilni prehrani naj mati nadaljuje z dojenjem. Najnovejše ugotovitve potrjujejo predhodne ugotovitve, da ima dojenje številne prednosti za otroka in mater, ne glede na socialno-ekonomski položaj, pa tudi za družbo in okolje.
Dojenje v Sloveniji: Trenutno stanje in izzivi
V Sloveniji je v porodnišnicah visok delež dojenja, saj je v povprečju ob odpustu dojenih več kot 90 odstotkov novorojenčkov. Vendar se pogostost dojenja po tem obdobju zelo hitro zmanjšuje. Šestmesečne dojenčke tako doji le še približno polovica mamic, od tega jih je le približno pet odstotkov izključno dojenih. To so razveseljivi podatki, vendar kažejo na potrebo po nadaljnji podpori.
Kljub dokazanim koristim številne matere še vedno ne prejemajo ustrezne podpore - ne s strani družine, ne skupnosti, ne zdravstvenih delavcev ali delodajalcev. Leta 2024 je bilo izključno dojenih 48 % dojenčkov, mlajših od 6 mesecev, kar je še vedno 12 odstotnih točk pod ciljem WHO, ki do leta 2030 predvideva 60 %. Optimalno dojenje do 2. leta starosti bi lahko letno rešilo skoraj 600.000 otroških življenj.
Obstajajo tudi pomembne neenakosti pri dostopu do podpore dojenju. Le 4 % držav prejema zadostno financiranje (vsaj 5 USD na porod) za podporne programe dojenja, le 19 % držav vključuje prehrano dojenčkov in svetovanje o dojenju v osnovna izobraževanja zdravstvenih delavcev, in le 10 % držav izpolnjuje standarde ILO za plačan porodniški dopust.
Spletna delavnica LactaHub – Vloga očetov pri podpori mater pri dojenju
Pravice in podpora doječim materam v Sloveniji
V Sloveniji matere po Zakonu o delovnih razmerjih lahko uveljavljajo pravico do enournega odmora za dojenje, če otroka po vrnitvi na delovno mesto še dojijo, do zaključka njegovega 18. meseca. Ta pravica velja za matere, ki delajo polni delovni čas. Potrdilo, da se otrok še doji, izda izbrani otrokov pediater na posebnem obrazcu. O tem, da bodo uveljavljale pravico do koriščenja odmora za dojenje med delovnim časom, morajo pravočasno obvestiti svojega delodajalca.
Uveljavljate lahko tudi pravico do skrajšanega delovnega časa. Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima eden od staršev, ki neguje in varuje enega otroka do tretjega leta starosti oziroma najmanj dva otroka do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (upravičenec mora delati najmanj 20 ur na teden). Krajši delovni čas zaradi varstva otroka lahko po novem koristita oba starša hkrati, vendar pri tem ne smeta preseči plačila prispevkov za več kot 20 ur tedensko. Da bi pravico do skrajšanega delovnega časa uveljavljali, je potreben dogovor z delodajalcem, pomembna je tudi pravočasna oddaja Vloge za uveljavitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva.
Ovire pri dojenju in kako jih premostiti
Dojenje se pogosto jemlje kot samoumevno žensko dejavnost; nekateri ga celo pojmujejo kot materino dolžnost. Od žensk se nemalokrat pričakuje, da bodo svoje dojenčke dojile ne glede na okoliščine in njihove osebne izbire. Pri tem pa se podcenjujejo številni dejavniki, ki ženskam dojenje otežujejo, preprečujejo ali onemogočajo ali jih celo napotujejo k odločitvam, da ne bodo dojile ali da bodo dojile krajše obdobje, kot bi si želele. Pomembno je te dejavnike prepoznati in jih ustrezno nasloviti.
Na ravni posameznice, ožjega in širšega okolja ter družbe in kulture obstajajo ovire dojenju, kot so na primer:
- Pomanjkljive ali napačne informacije, znanja in spretnosti.
- Osebnostne lastnosti, kot sta sramežljivost ali pomanjkanje samozavesti.
- Delovne in študijske obveznosti, dolžnosti skrbi za druge bližnje.
- Časovne ovire.
- Pomanjkanje podpore partnerja, družine, prijateljev.
- Neustrezne prakse obporodne skrbi, ki ne podpirajo fizioloških procesov ali jih motijo z nepotrebnimi ukrepi in posegi.
- Kulturna pričakovanja, da naj bo dojenje »nevidna« in zasebna dejavnost, ki ne sodi v javni prostor.
Ovira nadaljevanju dojenja po vrnitvi na delovno mesto so neznanje in nerazumevanje potreb doječega para, pomanjkljivi prostorski pogoji, neprimerno vzdušje, nenaklonjenost usklajevanju dela in družinskega življenja ter podcenjevanje pomena dojenja.
Bolj fiziološko ko poteka porod, lažje je vzpostavljanje laktacije in dojenja. Pomembno je, da se prakse obporodne oskrbe še bolj uskladijo s sodobnimi smernicami, da bodo kar se da podpirale fiziološke procese poroda in poporodnega obdobja, kadar so ti z vidika zdravja ženske in otroka mogoči in jih ženska želi. To pomeni med drugim skrbno in premišljeno rabo sproženja in pospeševanja poroda z zdravili, zmanjševanje pretirane rabe prerezov presredka, omogočanje pokončnih položajev v prvi in drugi porodni dobi, pitje tekočin po želji porodnice, krepitev praks neposrednega dolgotrajnega kožnega stika med materjo in otrokom po porodu, kar omogoči dober začetek dojenja že v porodni sobi. Na poporodnem oddelku je ključna tudi sočutna, individualizirana, potrpežljiva ter pravočasna podpora materi pri vzpostavljanju dojenja.
Skoraj vse ovire je mogoče preseči ali jih razgraditi. Za dobre prakse dojenja matere potrebujejo kakovostne informacije, praktično podporo in pomoč ter ustrezne pogoje. S sodelovanjem pri negi dojenčka in ljubečim odnosom je doječi materi v veliko podporo oče otroka. Zdravstveni strokovnjaki z informacijami in nasveti podpirajo starše pri skrbi za otrokovo zdravje, njegovo rast in razvoj tudi na področju dojenja in prehrane dojenčkov.
Trajnostni vidik dojenja
Letošnja usmeritev Svetovnega tedna dojenja poudarja gradnjo trajnostnih podpornih sistemov, ki vključujejo strokovno usposobljen zdravstveni kader z dovolj časa za svetovanje, zakonsko zaščito doječih mater, delovna okolja, ki omogočajo dojenje ali iztiskanje mleka, ter dostop do kakovostnega svetovanja že med nosečnostjo in po porodu.
Dojenje pa ni le koristno za zdravje - je tudi ena najbolj trajnostnih praks, ki jih poznamo. Dojenje ne obremenjuje okolja z embalažo, transportom ali odpadki. Zmanjšuje porabo virov in pomembno prispeva k zdravju otrok in mater. Če želimo graditi zdravo prihodnost, moramo ustvarjati sisteme, ki dojenje omogočajo, ščitijo in spodbujajo - v bolnišnicah, v skupnosti, na delovnem mestu in doma.
Proizvodnja mlečnih nadomestkov negativno vpliva na okolje in prispeva k podnebnim spremembam v vseh korakih od kmetijske pridelave (poljedelstvo in živinoreja) in proizvodnje izdelka, embaliranja, distribucije do končne oblike hrane v otroški steklenički. Ob tem so potrebni tudi proizvodnja in distribucija stekleničk, cucljev in druge opreme ter energija in materiali za varno pripravo mlečnega nadomestka, npr. sterilizatorjev. Neutemeljena (pretirana) raba mlečnih nadomestkov je v nasprotju z naravnanostjo k varovanju okolja. Materino (človeško) mleko je prva hrana, ki jo užijemo in je ključen del trajnostnega prehranskega sistema. Nasprotno pa mlečne nadomestke lahko štejemo kot del okoljske problematike.
Kje poiskati pomoč in informacije
V Sloveniji imajo nosečnice oziroma pari v pričakovanju otroka možnost, da se z dojenjem, njegovim pomenom in pomembnejšimi vidiki vzpostavitve in ohranjanja dojenja seznanijo v programu Priprava na porod in starševstvo, ki je na voljo v zdravstvenih domovih in je za udeležence brezplačen.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pripravili gradiva, namenjena bodočim staršem oziroma staršem novorojenčkov in dojenčkov, še posebej pa doječim materam. Na uradnem portalu NIJZ, namenjenem tudi bodočim staršem in staršem (www.zdaj.net), so objavljena gradiva o nosečnosti, porodu in dojenčku, med njimi tudi o laktaciji in dojenju, o prehrani doječe matere in prehodu na mešano hrano, o pogostejših izzivih in predlogi za razreševanje težav.
Ob večjih težavah pri dojenju, ki jih ni mogoče preprosto razrešiti in pri katerih ne zadostuje pomoč zdravstvenih strokovnjakov v porodnišnicah in patronažnih medicinskih sester, se lahko ženska ali svojci obrnejo po nasvete k svetovalkam in svetovalcem za dojenje. V Sloveniji delujeta dve organizaciji:
- Mednarodno pooblaščeni svetovalci za laktacijo (IBCLC): Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije (www.dojenje.org).
- Svetovalke za dojenje: La Leche League Slovenija, društvo za podporo in pomoč doječim materam (LLL Slovenija) (www.dojenje.net).
Znanje o laktaciji in dojenju potrebujejo nosečnice, bodoči starši, starši dojenčkov, pa tudi zdravstveni strokovnjaki - babice, medicinske sestre, pediatri, ginekologi porodničarji, strokovnjaki javnega zdravja. Znanje o dojenju je pomembno tudi za skupnost, v katero se rodi otrok. Tako bomo člani širše družine, bližnji, prijatelji, znanci znali podpreti matere v njihovih prizadevanjih za dobro dojenje. Zavedanje o vsestranskem pomenu dojenja krepi naše spoštovanje časa in naporov, ki jih terja posvečanje dojenju. Omogočanje dojenja in vsestranska podpora doječim materam je zavezujoča naloga celotne družbe, ne le zdravstvenega sistema.
Vloga očeta ali partnerja je ključna pri uspešnem dojenju. Z informiranostjo, razumevanjem pogostejših težav pri dojenju, čustveno podporo, praktično pomočjo pri nameščanju, udobju med dojenjem, sodelovanjem pri skrbi za dom, gospodinjstvo in druge otroke, ter z razbremenitvijo doječe matere lahko oče bistveno pripomore k uspešnemu dojenju. Bolj ko je oče vključen v nego otroka in skrb zanj, močnejša bo vez med njima.
Vloga očeta pri dojenju:
- Informiranost o dojenju.
- Razumevanje pogostejših težav.
- Čustvena podpora.
- Praktična pomoč (namestitev, udobje matere, prinašanje vode ipd.).
- Sodelovanje pri skrbi za dom, gospodinjstvo in druge otroke.
- Skrb za potrebe doječe matere (prehrana, spanje, počitek, čas zase).
- Spoštovanje njenih želja glede telesnega stika.
- Olajšanje druženja in zmanjšanje občutka osamljenosti.
- Pomembna vloga pri dojenju v javnosti.
Investicija v dojenje je investicija v prihodnost. Podpora dojenju ni le stvar zdravja - je tudi ekonomsko pametna odločitev. S sloganom "Zmanjšajmo neenakosti - podprimo dojenje!" letošnji Svetovni dan dojenja poudarja pomen dojenja ne le za zdravje otroka in matere, temveč tudi za ohranjanje okolja in zmanjševanje družbenih neenakosti.