Prehrana doječe matere je ključnega pomena za njeno dobro počutje in zdrav razvoj dojenčka. Vendar pa se okoli te teme pogosto pojavlja veliko vprašanj in dilem, predvsem zaradi različnih nasvetov, ki izvirajo iz mnenj, tradicije ali celo mitov. Ena izmed pogostih dilem se nanaša na uživanje svežih kumar med dojenjem. Ali so sveže kumare res problematične za dojenčka, ali gre le za še en mit, ki ga je vredno razbliniti?
Razblinjanje mitov o hrani med dojenjem
Pri dojenju ne obstaja nobeno strokovno, utemeljeno ali z raziskavami, pa tudi ne s kakšno množično izkustveno prakso ustrezno podprto priporočilo o izogibanju kislemu ali surovemu. Taki nasveti temeljijo večinoma na nekih mitih in polresnicah, celo na nekih verovanjih in prepričanjih, ki jih dajalec nasveta ne zna verodostojno utemeljiti.
Svetovna organizacija za dojenje poudarja, da prehrana matere ne more vplivati na prebavne motnje ali kolike našega dojenčka. Argument, ki ga navajajo, je ta, da tudi dojenčki, ki se hranijo le z umetno formulo, lahko doletijo kolike. To nakazuje, da vpliv prehrane matere na kolike morda ni tako neposreden, kot se pogosto domneva.
Kaj pa alergeni in občutljivost?
Če imate v družini alergije, je smiselno biti pozoren na morebitne reakcije dojenčka, vendar to ne pomeni, da se morate vnaprej odreči določenim živilom. Alergije so individualne, in medtem ko je nekdo lahko alergičen na kivi, to ne pomeni, da bo vsak dojenček reagiral enako. Pri doječih materah ni nobenega razloga, zakaj bi kivi ali druga živila, ki niso splošno priznani alergeni, povzročali težave. Seveda pa se ne more izključiti nobene alergije, če je otrok hiperobčutljiv ali senzibiliziran.
Mati naj uživa normalno prehrano kot v nosečnosti. Če pa se pri otroku pojavijo močne kolike, neobičajno blato, ali drugi znaki nelagodja, se poskusi ugotoviti, v čem je težava. Daleč najpogostejši alergen, ki lahko povzroča težave pri dojenčku, je kravje mleko in mlečni izdelki v materini prehrani, ne pa surovo ali kislo hrano.
Vinski kis ali kis za vlaganje sta lahko včasih nekoliko niže na seznamu hrane, ki jo pri zelo občutljivem otroku izločamo. Večinoma pa doječe matere (vse priporočamo v zmernih količinah) čisto normalno uživajo tudi kisle kumarice in podobno.
Vitamin C in njegovo pomembno vlogo
Nobeno sadje, niti agrumi, niso na kakšnem seznamu prepovedane hrane. Še posebej se NE izogibamo vitaminu C. Vitamin C je izjemno pomemben pri okrevanju, graditvi odpornosti telesa po porodu, preprečevanju okužb in vnetnih stanj. Pogosto opažamo, da so mamice, ki izločajo sveže sadje in zelenjavo ter torej nimajo dovolj dobrega vnosa vitamina C, teže prenašajo čas po nosečnosti. Njihova odpornost upada, poveča se utrujenost, pogostejši je lahko pojav zamašenih vodov in vnetij v dojkah (mastitis) tudi zaradi tega. Torej, poskrbite za dovolj velik vnos vitamina C in zdravo, uravnoteženo prehrano. Jeseni in pozimi, sploh v sezoni gripe, tega nikakor ne morem dovolj poudariti. Nasvet, da se morate izogibati vitaminu C, ker bo otročka "šraufalo", ni samo nestrokoven, ampak je v tem času tudi zelo tvegan za zdravje doječe mamice.
Industrijsko predelana hrana - bolj problematična kot sveže kumare
Namesto da bi se osredotočali na potencialno "problematična" živila, kot so sveže kumare, se raje izogibajte industrijsko predelani hrani, hrani s konzervansi in pesticidi, umetnimi barvili in dodatki v prehrani. Prav tako se izogibajte sicer osiromašeni hrani in sladkim prigrizkom (čeprav ne deluje tako, jemljejo energijo in blokirajo odpornost), raznim industrijskim pijačam (npr. kofeiniziranim in z umetnimi sladili sladkanim) ipd. Te vrste hrane so verjetno veliko bolj problematične za zdravje matere in posledično za kakovost mleka kot pa sveže kumare.
Uravnotežena prehrana kot temelj
Uravnotežena prehrana že v obdobju pred nosečnostjo, med njo in v času dojenja vpliva na zdravje matere ter otroka. Zdrave prehranske navade v tem času ne podpirajo le trenutnega razvoja ploda in dobrobit mamice, temveč lahko vplivajo tudi na otrokovo zdravje v odraslosti. Zato je smiselno, da ženska že ob načrtovanju nosečnosti poskrbi za raznoliko prehrano in zdrav življenjski slog.
Na splošno velja, da med dojenjem lahko jeste vse, kar vi in vaš otrok dobro prenašata. Vendar je vprašanje, katera živila so med dojenjem lahko problematična, vseeno na mestu. Nekateri dojenčki so namreč občutljivi in ne morejo prenašati nekaterih živil, zato lahko nanje reagirajo z napenjanjem, bolečinami v trebuhu ali izpuščaji.
Alergija na hrano - znaki in simptomi #MojLaboratorij Medicare PLUS
Razvoj okusa pri dojenčku
Dojenček začne spoznavati okuse že v maternici, ta proces pa se nadaljuje v prvih letih življenja. V obdobju, ko še ne uživa trdne hrane, se z različnimi aromami srečuje prek materinega mleka, katerega okus odraža prehrano mamice. Bolj kot je prehrana raznolika, lažje bo otrok kasneje sprejemal nove jedi. Izogibanje živilom brez utemeljenega razloga lahko omeji pestrost okusov in ni priporočljivo.
Preventivno izločanje živil ni smiselno
Preventivno izločanje živil zaradi strahu pred alergijami ni smiselno. O odzivu se presoja šele, ko se težava dejansko pojavi, in to v dogovoru z zdravstvenim strokovnjakom. Tudi ob dojenčkovih krčih naj mamica ne izloča živil na lastno pobudo. Če opazi, da določena hrana pri otroku povzroča nelagodje, naj jo uživa v manjših količinah, ne pa popolnoma opusti, saj lahko to osiromaši prehrano in vpliva na kakovost mleka.
Živila, ki lahko včasih povzročajo težave
Nekatera živila so med dojenjem lahko problematična, zato bodite pozorni na to, kako vaš otrok reagira na posamezno živilo.
- Živila, ki napenjajo: kot so nekatere kapusnice (kislo zelje, rdeče in belo zelje), čebula, česen, por, šparglji, črni koren, stročnice, včasih tudi polnozrnati izdelki. Brokoli, cvetača in koleraba so blažji in manj pogosto vodijo v napihnjenost otroka.
- Živila, ki vsebujejo kislino: kot so agrumi (tudi sok), ananas, kivi, jagode, paradižnik, kis. Banana, hruška, sladka jabolka, breskve, marelice, mango, grozdje in kompot se na splošno bolje prenašajo.
- Ostra živila: kot so začimbe (čili, ingver, poper, curry, gorčica, paprika), saj lahko dražijo kožo vašega otroka.
Če vaš otrok reagira z izpuščajem ali vneto ritko, počakajte, da se izpuščaj pozdravi in znova poskusite čez nekaj časa. Pogosto taka nestrpnost izgine med dojenjem. Če ne izgine, je bolje opustiti alergeno sadje ali sok.
V primeru suma nestrpnosti na hrano (napihnjenost, bolečine v trebuhu), morate določeno živilo začasno izpustiti iz jedilnika za 1 do 2 tedna in ob ponovitvi opazujte otroka.
Živila, ki se jim je treba izogibati zaradi varnosti
V času nosečnosti in dojenja so zaradi možne onesnaženosti ali mikrobioloških tveganj odsvetovana:
- školjke, morski sadeži in velike ribe z vrha prehranske verige,
- jetra in jetrne paštete,
- surova ali premalo toplotno obdelana živila živalskega izvora (tatarski biftek, suši, surova jajca, nepasterizirano mleko, siri s plesnijo),
- vnaprej pripravljena surova zelenjava in sadje, solatni bari, smutiji ter predpakirano jagodičevje,
- hitro pokvarljive predpripravljene jedi, ki zahtevajo hlajenje.
Pri gobah in rastlinah iz narave je potrebna posebna previdnost, saj lahko pride do zamenjave s strupenimi vrstami.
Živila, ki lahko vplivajo na okus mleka ali delujejo poživilno
- kava in pravi čaj (omejeno),
- alkohol (popolna prepoved),
- nikotin (zmanjšuje tvorbo mleka),
- zelo slana, mastna ali izrazito začinjena hrana,
- sladke pijače, energijski napitki in podobni izdelki.
Če mama izloči določeno živilo, mora poskrbeti za ustrezno hranilno zamenjavo. Na primer: če ne uživa rib, naj omega-3 maščobne kisline pridobi iz oreščkov, semen ali rastlinskih olj.
Kaj vpliva na količino mleka?
Količina mleka ni odvisna od posebnih živil ali prehranskih dopolnil. Največjo vlogo imajo pogostost dojenja, pravilna tehnika, praznjenje obeh dojk ter dovolj počitka in miru. Med dojenjem se energijska potreba matere poveča za 500-600 kcal dnevno, kar je eno lepo kosilo. Vendar naj to bo to dodatno “kosilo” primerno sestavljeno, da zadosti vsem potrebam po makrohranilih, pa tudi vitaminom in mineralom. Pomembno je, da jeste uravnoteženo, kar pomeni, da večino krožnika sestavlja zelenjava v vseh oblikah in barvah - tako škrobasta, sveža, kuhana, dušena, soparjena, delno tudi pražena, cvrtju in paniranju se pa izognite oz. naj bo redko na meniju (pregreta maščoba povzroča težave, dobite prazne kalorije, brez neke dodatne hranilne vrednosti. Ko zapaše, pa naj bo, samo naj ne bo vsak dan. Preprosta kmečka pamet, velja?).
Sklepna misel: Opazujte svojega otroka
Najpomembneje je, da se vi kot mati dobro počutite, da ste srečne, kolikor toliko naspane in da tudi jeste tisto, kar vam prinaša srečo, tisti vaš “comfort food”. Tako se sprošča ogromno hormona sreče in ta verjetno ne more biti slab vpliv na vas ali vaše mleko. Zato, drage mamice, zbrišite vse nasvete tipa: “Ta pa ta mi je rekla, da …” ali “Svetovali so mi, da …” Opazujte sebe in opazujte svojega otroka. To je vaša edina smernica. Če se vam zdi, da sveže kumare povzročajo težave, jih uživajte v manjših količinah ali pa jih za nekaj časa izločite. Če pa jih dobro prenašate obe, potem uživajte v njih.