Novi družinski član je doma. Začne se obdobje prilagajanja družinskih članov novorojenčku. Življenje se družini obrne za 180°, v prvih dneh in tednih se vse vrti okoli novorojenčka in mamice. Mladim mamicam se pojavljajo številna vprašanja. V prispevku bomo poskušali odgovoriti na nekaj najbolj pogosto zastavljenih vprašanj, povezanih s prehrano novorojenčka in dojenčka v prvih mesecih življenja, ter podrobno osvetliti razvoj telesne teže in velikosti v prvem letu.
Prvi meseci: Dojenje kot temelj zdravega začetka
Za uspešno dojenje je pomembno, da z dojenjem pričnemo takoj po porodu. Pri prvem telesnem stiku z materjo bo novorojenček pričel sesljati dojko in našel bradavico, kamor se bo prisesal za prvi podoj. Prvi podoj naj traja, dokler novorojenček sam ne neha sesati in izpusti bradavico.
V prvih treh do štirih dneh materino mleko imenujemo kolostrum ali mlezivo, to je gosta rumenkasta tekočina, ki je bogata z imunoglobulini, drugimi beljakovinami, maščobo in v maščobi topnimi vitamini ter minerali. Kolostrum nekateri imenujejo kar »prvo cepivo«. Novorojenčka v prvih dneh dojimo čim pogosteje. Pomembno je, da se novorojenček doji na prvi dojki, dokler spontano ne izpusti bradavice, šele nato mu ponudite drugo dojko. Skoraj tri četrtine mamic proizvede več mleka v desni dojki, ne glede na to, ali so levičarke ali desničarke.
Tretji dan, ko navadno zapustita porodnišnico, se prične spoznavanje v domačem okolju. Vsaka mamica naredi za svojega dojenčka najboljše, kar v danem trenutku zna in zmore. Tretji do peti dan po porodu pričnejo dojke izločati prehodno mleko, po dveh do treh tednih pa zrelo mleko. V prvem mesecu novorojenčka pristavimo k prsim vsakokrat, ko to želi, hkrati pa podaljšujemo čas dojenja. Dojenček najmočneje sesa prvih pet minut in takrat popije večino mleka, zato naj dojenje traja med 10 in 20 minut. Dojenček mora dojko popolnoma izprazniti, če je ne, mora to dodatno storiti mamica sama.
Ko dojenje ni mogoče: Alternativne rešitve
V nekaterih primerih pa kljub veliki želji mamice in njenemu trudu, da bi dojila, dojenje ni mogoče, ker preprosto nima dovolj mleka ali pa ji je dojenje odsvetovano zaradi zdravstvenih razlogov. V taki situaciji je zelo pomembno, da mamica, ki ne more dojiti svojega dojenčka, nima kakršnegakoli občutka krivde, ker je le-ta neupravičen in je lahko celo škodljiv za njun odnos.
Ko dojenje ni mogoče, dojenčku ponudimo prilagojeno začetno mlečno formulo, po dopolnjenem šestem mesecu pa nadaljevalno delno prilagojeno mlečno formulo. Prilagojene začetne mlečne formule so zadovoljivo nadomestilo za materino mleko, saj njihova hranilna sestava in energijska vrednost skuša biti čim bolj podobna materinemu mleku.
Koliko obrokov potrebuje dojenček?
Univerzalnega odgovora ni. Pokazatelj zadostnega vnosa mleka pri izključnem dojenju ali hranjenju z mlečno formulo je število mokrih pleničk, ki jih lahko pričakujemo (6 ali več na 24 ur). Navadno dojenček v nekaj tednih sam vzpostavi ritem hranjenja s šestimi do sedmimi obroki v 24 urah.
Novorojenček pokaže pripravljenost za hranjenje z vrsto znakov, ki jih morajo starši prepoznati in se nanje odzvati: povečana budnost in aktivnost, hitri očesni gibi, premikanje ustnic, iskanje dojke, pomikanje ročic k ustom, sesalni gibi, zvoki sesanja, tiho oglašanje, nemir, vzdihovanje in jok. Velja si zapomniti, da jok ni prvi, temveč pozni znak lakote.
Pri novorojenčkih, ki prespijo več ur med enim in drugim obrokom, pa še tega hitro končajo, mora mama pomisliti, če ni premalo mleka in dojenček zato toliko spi, da varčuje z energijo. O tem se pogovorite s patronažno sestro, ki pride na dom; dojenčka bo stehtala in hitro bo jasno, ali je mleka dovolj ali potrebuje novorojenček dodatek mlečnega nadomestka.
Po dopolnjenem četrtem mesecu: Dohranjevanje
Dojenčki se v prvih šestih mesecih hitro razvijajo, telesna teža se podvoji. Za nadaljnjo rast počasi potrebujejo več kot le materino mleko ali prilagojeno mlečno formulo. Seveda bo dojenček tudi po šestem mesecu pa vsaj do enega leta starosti še vedno dojen, hkrati pa začnemo uvajati dopolnilno mešano prehrano - mlečno-žitne, zelenjavno- žitne, zelenjavno-mesne in sadno-žitne kaše, ki bodo postopoma postajale vse gostejše, tako da dojenčka spodbujajo k žvečenju in požiranju.
Med petim in šestim mesecem je najboljši čas za uvajanje novih živil in goste hrane. Odločno odsvetujemo uvajanje goste hrane pred dopolnjenim 4. mesecem (17. tednom) otrokove starosti, saj je prebavni sistem dojenčka še nezrel, da bi se mogel spopasti s sestavljeno hrano. Prav tako ne odlašajte predolgo z uvajanjem mešane dopolnilne prehrane po dopolnjenem 6. mesecu (26. tednu) otroke starosti, saj pri starosti nad šest mesecev in več samo materino mleko ali mlečni nadomestek pogosto ne zagotavlja več zadostnega vnosa hranilnih snovi, ki jih dojenček potrebuje. V obdobju dopolnilnega hranjenja tako pri dojenih dojenčkih kot tudi dojenčkih, hranjenih z mlečnimi nadomestki, moramo več kot 90 % dnevnih potreb po železu pokriti z živili, ki so dober vir le-tega.
Začnemo, ko je pripravljen dojenček!
Če dojenčka v starosti med četrtim in šestim mesecem dobro opazujemo, nam z določenimi znaki sam sporoča, da je pripravljen na postopno sprejemanje goste hrane. Ti znaki so: hitra lakota po sicer obilnem dojenju ali mlečnem obroku, vedno manjši razmaki med obroki, manj mirne noči, slinjenje ali jok ob pogledu na hrano, žvečenje vsega, kar je v dosegu rok. V prvih nekaj tednih začetka uvajanja hrane bodite mamice in očki potrpežljivi, saj je uvajanje goste hrane sprva predvsem učenje, raziskovanje, in ne pomemben vir prehrane. Prva hrana, ki jo dojenčku ponudimo, naj bo enostavna, nevtralnega okusa, da se ga bo lažje privadil.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je manj kot 40 odstotkov dojenčkov, mlajših od šest mesecev, polno dojenih.
Ko se odločite, da boste dojenčka pričeli seznanjati z novimi jedmi in njihovimi okusi, si izberite del dneva, ko sta oba z dojenčkom sproščena. Sprva ponudite dojenčku malo jedi na koncu žličke. Večina dojenčkov bo del jedi uspela pogoltniti, del pa jim bo stekel po bradici. Vsak dan ponudimo dojenčku žličko več. Nova živila uvajamo z razmikom enega tedna, da se dojenček lažje navadi na okus in da ob morebitni preobčutljivostni reakciji lažje ugotovimo, katero živilo jo je povzročilo. Ne hitite in ne pozabite, da je v tem obdobju materino mleko ali mlečni nadomestek še vedno najpomembnejša hrana vašega dojenčka, hkrati pa gosta hrana postaja vse pomembnejši vir hranilnih snovi.
Zavračanje novih živil, npr. zelenjave, je normalen proces spoznavanja novih okusov. Če dojenček prvo ponujeno špinačo zavrne, še ne pomeni, da je ne mara. Potrebno je vztrajati in ponuditi živilo na nevsiljiv način najmanj še 8- do 11-krat, saj kar 70 % dojenčkov sprejme okus določene zelenjave šele po osmem poizkusu. Zato ne obupajte po treh poizkusih.
Kdaj in kako začeti z gosto hrano za vašega dojenčka | AAP
Kakšno je primerno napredovanje dojenčka na telesni teži v prvem letu starosti?
Dojenčki se rodijo s povprečno porodno težo 3,5 kg. V prvih 5 do 7 dneh je nekaj povsem običajnega, da izgubijo nekaj svoje telesne teže, saj se dojenje šele vzpostavlja. Pričakovan padec telesne teže pa je manjši od 10 %. Ob dobro vzpostavljenem dojenju dojenčki v 10 do 14 dneh pridobijo nazaj svojo porodno težo. Od tu dalje dojenčki povprečno napredujejo po naslednji shemi:
- 200 g na teden v prvi triadi (do 3. meseca)
- 150 g na teden v drugi triadi (med 3. in 6. mesecem)
- 100 g na teden v tretji triadi (med 6. in 9. mesecem)
- 50-75 g na teden v četrti triadi (med 9. in 12. mesecem)
V prvem letu zrastejo v povprečju za 25 cm.
Novorojenčkova teža je pomemben podatek, ki neonatologu pomaga ustvariti sliko, kakšno je stanje novorojenčka in ali je potrebno zanj še dodatno poskrbeti. Novorojenček, ki ima prenizko težo ob porodu, namreč potrebuje skrbno spremljanje. V porodnišnici vse novorojenčke redno tehtajo tudi v prihodnjih dneh. Teža pove, ali je dojenje (ali hranjenje po steklenički) dobro steklo ali ne. Povprečen novorojenček tehta 3.500 g (in meri 50 cm). Če novorojenček tehta od 2.500 g do 4.500 g, je njegova teža v mejah normale. Prvič ga tehtajo porodne babice, tehtajo pa ga že v prvi uri po porodu. Po porodu novorojenčka v porodnišnici tehtajo vsak dan ob isti uri. Normalno je, da teža prve dni upada, toda upada le za nekaj gramov, približno za 10 odstotkov porodne teže. Ko se otrok rodi, njegovo telo vsebuje odvečno vodo. To vodo novorojenčki v prvih dneh izločijo z uriniranjem. Ker pa se prve dni v materinem telesu še ne ustvari toliko mleka, da bi dojenček popil več kot nekaj kapljic kolostruma, njegova teža še ne narašča. Prvi naval mleka mlada mati, ki doji, začuti približno četrti dan. Tedaj materine prsi postanejo občutno večje in težje, iz njih pa prične teči mleko. Ko mati četrtega dne prične bolj polno dojiti, novorojenčku končno prične telesna teža naraščati. Pri novorojenčkih, ki so se rodili z dovolj veliko telesno težo, upadanje teže v prvih dneh po rojstvu in prve dni, ko bi moralo dojenje že steči, ni razlog za dodatno skrb. Zdravniki bodo še posebno skrbno spremljali vašega novorojenčka, če je imel premajhno porodno težo. Novorojenčka iz porodnišnice ne odpustijo, dokler ne ocenijo, da je pričel lepo napredovati. Novorojenčki znova pričnejo pridobivati težo po štirih ali petih dneh življenja. Pridobivajo od 15 do 30 g na dan. Če je bil vaš novorojenček rojen prezgodaj, če je bil ob rojstvu zelo lahek, če je zaspanček, ki pogosto prespi obroke, ali če sumite, da imate premalo mleka, vas bo gotovo skrbela, ali novorojenčkova teža dovolj lepo narašča. V porodnišnici so vam pri tem pomagale sestre na oddelku za otročnice, po vrnitvi na dom pa patronažna sestra babica. Če vas skrbi, ji svojo skrb zaupajte, in bo prihodnjič prišla s tehtnico, da bo vašega novorojenčka tehtala. Gramsko tehtnico si lahko kupite tudi sami, ampak pazite, da ne postanete obsedeni s tehtanjem. Naraščanje teže namreč nikakor ni edini pokazatelj, ali se dojenček počuti dobro in ali se razvija pravilno. Patronažne sestre in pediater, ki so izkušeni, bodo znali oceniti bolje kot tehtnica, kako je z otrokom. Če pa nameravate vseeno novorojenčka tehtati sami, potem upoštevajte, da je težo zelo težko spremljati dnevno. Veliko realnejši pokazatelj dobrega razvoja je merjenje teže po dveh tednih in na prvem pregledu pri enem mesecu. Po dveh tednih naj bi novorojenček imel porodno težo + nekaj sto gramov (ali več).
Velikost dojenčka po mesecih
Velikost dojenčka oz. telesna višina dojenčka se, tako kot teža, hitro spreminja v prvem letu življenja. Spodaj so povprečne vrednosti, ki jih doseže večina dojenčkov, vendar se posamezni otroci lahko razlikujejo, kar je povsem normalno.
- 1. mesec: Dolžina: 48-53 cm
- 2. mesec: Dolžina: 52-56 cm
- 3. mesec: Dolžina: 54-60 cm
- 4. mesec: Dolžina: 58-63 cm
- 5. mesec: Dolžina: 60-65 cm
- 6. mesec: Dolžina: 62-67 cm
- 7. mesec: Dolžina: 64-69 cm
- 8. mesec: Dolžina: 66-71 cm
- 9. mesec: Dolžina: 67-73 cm
- 10. mesec: Dolžina: 68-74 cm
- 11. mesec: Dolžina: 69-75 cm
- 12. mesec: Dolžina: 71-76 cm
Rast dojenčka v prvem letu je zelo hitra in se od otroka do otroka lahko nekoliko razlikuje. Pomembno je, da redno spremljate rast in razvoj pri pediatru, ki bo s pomočjo grafov rasti ocenil, ali vaš otrok normalno napreduje.
Ali dojenček potrebuje dodatno tekočino?
Dojenčki do telesne teže 10 kg potrebujejo 100 ml tekočine na kilogram telesne teže. Izključno dojen dojenček prvih šest mesecev ne potrebuje ničesar drugega (razen dodatka vitamina D3), ker z dojenjem zagotovo pokrije tudi potrebe po tekočini. Materino mleko je njegova hrana in vir tekočine. Zato dojenčkom ni treba ponujati vode ali otroških čajev, tudi v vročih dneh jih raje večkrat podojite. Dojenčkom, hranjenim z mlečno formulo, pa v vročih dneh lahko ponudite tudi prekuhano vodo.
Dejavniki, ki vplivajo na telesno težo dojenčka
Na telesno težo dojenčka vpliva več dejavnikov:
- Genetika: Teža in velikost staršev vplivata na dojenčkovo telesno težo.
- Trajanje nosečnosti: Dojenčki, rojeni prezgodaj, imajo običajno nižjo težo.
- Prehrana matere: Ustrezna prehrana med nosečnostjo je ključna.
- Zdravje matere: Določene bolezni lahko vplivajo na težo dojenčka.
- Število dojenčkov: Dvojčki ali trojčki so običajno manjši.
- Kajenje, alkohol in droge: Ti dejavniki lahko povzročijo nižjo težo.
- Stres med nosečnostjo: Povišan stres lahko vpliva na rast ploda.
Kdaj se posvetovati s pediatrom?
Vsak dojenček je edinstven, zato so lahko navedene vrednosti samo okvirne. Nekateri dojenčki rastejo hitreje, drugi počasneje, kar je lahko povsem normalno. Če je vaš dojenček bistveno pod ali nad okvirji, je priporočljivo posvetovanje s pediatrom.
Poleg teže je pomembno spremljati tudi druge znake zdravega razvoja, kot so dolžina (višina), obseg glave, motorične sposobnosti in splošno počutje. Posvetujte se s pediatrom, če dojenček:
- ne pridobiva teže ali nenadoma izgubi težo,
- ima težave pri hranjenju ali pomanjkanje apetita,
- kaže izrazito zmanjšano aktivnost.
Če dojenček zavrača hranjenje ali se med njim počuti nelagodno, obiščite pediatra, ki bo ocenil stanje in predlagal ustrezno ukrepanje.
tags: #tabela #narascanja #teze #dojenega #dojencka