Slovenska popevka, nekoč osrednji dogodek slovenske glasbene scene, še vedno ohranja svoje mesto v srcu mnogih. Njena evolucija skozi desetletja odraža spremembe v družbi, glasbenih trendih in pričakovanjih občinstva. Današnje prireditve, kot je 46. Slovenska popevka, ki bo potekala v Križankah, se trudijo združiti bogato tradicijo s svežino sodobnega pristopa, kar se odraža tako v izbiri voditeljev kot v samem konceptu večera.
Voditeljski tandem: Jure Ivanušič in Tajda Lekše
Letošnje večerno druženje ob 46. Slovenski popevki bosta vodila igralec in glasbenik Jure Ivanušič ter televizijska voditeljica Tajda Lekše. Njihova naloga bo, da občinstvu pričarata lahkoten in sproščen večer. Tajda Lekše je ob tem poudarila, da kljub morebitni pričakovani "posebnosti" vsebinsko ne bo šlo za nič nenavadnega, temveč bo poudarek na "veliko gibanja na odru, veliko spontanosti". Ta pristop nakazuje željo po dinamičnem in manj togih odrskih nastopih, ki bi obiskovalcem ponudili svežino. Scenarij, ki ga je pripravil Marko Vezovišek, sta Tajda in Jure le malce prilagodila njunemu lastnemu izrazu. Petletno poznanstvo med voditeljema je po Tajdinih besedah ključnega pomena za njuno uigranost na odru: "Drugače je, če partnerja na odru poznaš in veš, da mu lahko zaupaš." Ta medsebojna sproščenost in zaupanje naj bi se pozitivno odrazila na celotni izkušnji obiskovalcev.
Glasbeni spomini in sodobni odzivi
Ko beseda nanese na najljubše pesmi iz bogate zgodovine Slovenske popevke, Tajda izpostavi več skladb. Med zmagovalkami ji je še posebej všeč "Zlati prah imaš v očeh", medtem ko jo "Dan neskončnih sanj" očara s svojo netipičnostjo, lepoto in liričnostjo. Vendar pa je njena absolutno najljubša popevka vseh časov "Lastovka" Elde Viler. Opisuje jo kot "preprosto čudovito", saj jo navdušuje "besedilo kot aranžma, vse skupaj, pesem kot celota." Ta izbira odraža globoko cenjenje klasične slovenske glasbe, kjer besedilo in glasbena izvedba tvorita celostno umetniško delo.
Sama tekmovalnih skladb letošnje popevke se je Tajda prvič srečala na vaji, a jih je poslušala le z enim ušesom, saj sta s Juretom takrat vadila njun nastop. Zaveda se, da je ocenjevanje skladb in izvajalcev delo strokovne komisije, zato se v to ne spušča. Kljub temu pa izvajalce v večini pozna, kar pripomore k bolj osebni povezavi z dogodkom.
Nostalgija po zlatih časih in pogled v prihodnost
Tajda Lekše se strinja s poudarki, da festival ni več povsem enak kot v "zlatih časih" Slovenske popevke. Vendar pa to spremembo ne vidi kot negativno. Meni, da bi bilo prav, da bi na festivalu "sodelovalo še več ljudi, da bi bilo na njem še več ustvarjalnosti". Ta pogled odraža željo po širši vključenosti in raznolikosti na glasbenem dogodku, ki bi lahko s tem postal še bolj bogat in relevanten za širše občinstvo. Ko je vprašana, kaj najbolj pogreša iz zlate dobe Slovenske popevke, Tajda s poudarkom izpostavi tekstopisce: "Takrat so besedila pisali pesniki: Gregor Strniša, Ježek …" Ta opomba nakazuje na globoko spoštovanje do literarne kakovosti besedil, ki so nekoč krasila slovenske popevke, in morda subtilno kritiko sodobnejših besedil, ki morda ne dosegajo te ravni.
Večplastna osebnost Tajde Lekše: Jeziki, fotografija, potovanja
Zunaj odrske luči in mikrofona se Tajda Lekše pokaže kot izjemno večplastna oseba s širokim spektrom interesov in talentov. Njena strast do jezikov je izjemna; govori kar osem tujih jezikov: angleško, nemško, italijansko, francosko, portugalsko, rusko, kitajsko in švedsko. Svoje jezikovno znanje je celo uporabila pri prevajanju "zelo zanimive poezije" iz švedščine, čeprav še vedno išče založnika za svoja prevajalska dela. Ta jezikovna zmožnost ji omogoča globlje razumevanje različnih kultur in umetnosti.
Poleg jezikov je Tajda že šest let tudi "strastna fotografinja", svoje delo pa je predstavila že na treh razstavah. Njena umetniška vizija se razteza tudi na področje fotografije, kjer verjetno izraža svojo edinstveno perspektivo na svet. Velika strast so zanjo tudi potovanja, vendar ne tipična turistična. "Vedno potujem v lastni režiji, raziskujem manj znana ozemlja in spoznavam domačine ter njihovo življenje," pojasnjuje. S tem pristopom se pozicionira kot "pustolovka", ki se želi poglobiti v bistvo destinacije. Nedavno je tako obširno prepotovala Šrilanko, kar potrjuje njeno željo po raziskovanju in doživljanju sveta na avtentičen način.
Cerklje na Gorenjskem: Praznovanje tradicije in obnove
Medtem ko se osredotočamo na glasbeni dogodek, se besedilo preusmeri na dogajanje v Občini Cerklje na Gorenjskem. V petek, 27. septembra, so tam pripravili četrto trgatev Nacetove trte, potomke najstarejše, 450 let stare vinske trte na svetu z mariborskega Lenta. Ta dogodek je potekal ob počastitvi občinskega praznika, ki ga Cerklje praznujejo 23. septembra v spomin na Ignacija Borštnika, prvega slovenskega gledališkega igralca, režiserja in pedagoga, utemeljitelja sodobnega slovenskega poklicnega gledališča. Trgatev je bila priložnost za druženje in počastitev zgodovine ter lokalnih znamenitosti.
Dane Novak je v imenu družine Novak in Kulturnega društva Ignacija Borštnika pozdravil prisotne, med katerimi so bili podžupan Občine Cerklje Miha Zevnik, skrbniki trte z Lenta ter gostje iz Dornberka. Posebej je omenjen Borštnikov praprapranečak Tomaž Novak. Dogodek je poudaril povezovanje različnih društev in krajev, saj je društvo Mladovita vključuje 32 krajev, ki so prejeli cepič trte z Lenta. V Dornberku nato stiskajo njihovo grozdje. Ob tej priložnosti so nazdravili z lani stekleničeno žlahtno kapljico z imenom Mladovita. Borštnikove pesmi sta recitirala Nadja Žura in Dane Novak. Prvi grozd sta odtrgala skrbnik Nacetove trte Ivan Kropivnik in Dane Novak. Po trgatvi so si obiskovalci ogledali obnovljeno Borštnikovo vinsko klet.
Obnovljen Kulturni hram in priznanja Občine Cerklje
Letošnja osrednja slovesnost ob občinskem prazniku Občine Cerklje je bila posvečena podelitvi občinskih nagrad in priznanj ter naziva častnega občana. Slovesnost je potekala v soboto, 28. septembra, v popolnoma obnovljeni dvorani Kulturnega hrama Ignacija Borštnika. Ta objekt je bil lansko leto v začetku avgusta močno poškodovan v poplavah. Pri obnovi športno-kulturnega in šolskega centra je sodelovalo več kot tisoč občank in občanov ter gasilci in člani Civilne zaščite, skupaj več kot 1500 oseb. Občina Cerklje je namreč pred letom dni utrpela za skoraj 6 milijonov evrov škode.
Župan Franc Čebulj je v nagovoru izrazil ponos nad dosežki občine v 30 letih od uveljavitve lokalne samouprave. Poudaril je, da so se Cerklje iz 136. mesta leta 1994 povzpele med prvih pet najhitreje razvijajočih se občin v Sloveniji. Slavnostni govornik, predsednik SDS Janez Janša, je čestital nagrajencem in poudaril visoko kakovost življenja v občini Cerklje.
Večer je bil posvečen tudi izjemnim posameznikom in društvom, ki so s svojim delom prispevali k razvoju občine. Veliko plaketo Občine Cerklje je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Štefanja Gora za 70. obletnico delovanja. Malo plaketo je prejel Franci Sirc za dolgoletno delovanje na področju kulture. Spominske plakete so prejeli Tomaž Kukovič za soustanovitev in vodenje Godbe Cerklje, Jože Jerič starejši za sodelovanje v PGD Velesovo, Ivan in Marija Kimovec za vzdrževanje in okrasitev znamenja v Dvorjah, Jože Hacin za delo pri vzdrževanju sakralne dediščine ter Andrej Hočevar za prostovoljno delo v PGD Zgornji Brnik, na področju kulture in v Komornem moškem pevskem zboru. Posmrtno priznanje je prejela Nina Veselinović za prostovoljno delo z mladimi, priznanje pa je prevzel njen partner Samo Štojs. Priznanje Občine Cerklje je prejel tudi Andrej Hočevar za dolgoletno prizadevno prostovoljno delo. Mija Aleš je prejela priznanje za več kot 25-letno predanost in prispevek k razvoju kulturne dejavnosti, zaradi česar so številna društva vključena v Zvezo kulturnih društev Kranj. Albina Atlija je prejela priznanje za humanitarno delo in pomoč ljudem v stiski kot tajnica Župnijske Karitas Cerklje. Zdenka Zajc je bila nagrajena kot organizatorka, poznavalka tehnik klekljanja in ohranjevalka kulturne dediščine, ustanoviteljica klekljarske skupine "Lastovke". Boštjan Ciperle je prejel priznanje za posebne pozitivne dosežke s področja družbenega in kulturnega vidika.
Cerkljanska tržnica: Praznik lokalnih dobrot in ustvarjalnosti
V soboto, 21. septembra, je na dvorišču Kmetijske zadruge v Cerkljah potekala Cerkljanska tržnica, ki jo je organiziral Zavod za turizem Cerklje ob podpori Občine Cerklje. Na dvanajstih stojnicah so se predstavili lokalni ponudniki. Čebelarstvo Franci Strupi in Čebelarstvo Jelenc sta ponujala med, cvetni prah in medene izdelke. Kmetija Pr Špan je predstavila več vrst medu, liofilizirano sadje in medene izdelke, Kmetija Pod Storžičem Krt pa sire, jogurte, mleko, smetano in skuto.
Med obrtniki so se predstavili Šivarija Marija z unikatnimi otroškimi in oblačili za odrasle ter tekstilnimi dodatki, Elvira Kralj s kvačkanimi in klekljanimi izdelki, Unikati Nati z unikatnimi keramičnimi izdelki, Domače čarovnije z ročno izdelanimi lutkami iz recikliranih materialov, umetniškimi slikami in glinenimi lončki, ter Teja Sulejmanovič - Dekle z rožo z ročno izvezenimi izdelki, voščilnicami, oblačili iz druge roke in uhani iz žice.
Za najmlajše je bil organiziran Knjižnični karneval s pravljico Kamišibaj, maskoto Modrim psom in knjižničnimi olimpijskimi igrami. Karate klub Cerklje je pripravil mini treninge tehnik Sankukai in nagradno igro, Atletski klub Cerklje pa atletski poligon za preizkušanje v različnih disciplinah. Plesni studio Špela je navdušil s koreografijami. V zraku je dišalo po sladkorni peni in pokovki, obiskovalci pa so uživali v prijetnem vzdušju. Naslednja tržnica je napovedana za soboto, 19. [mesec ni naveden].
Center srčnega nasmeha Irmati: Nov zdravstveni center
V četrtek, 19. septembra, so slovesno odprli nov Center srčnega nasmeha Irmati v Šmartnem pri Cerkljah, na naslovu Šmartno 71, poleg Doma starejših. Lastnika centra sta Irma Škoro in Matija Kranjc. Z lokacijo sta zelo zadovoljna, saj se center nahaja v naravnem okolju, kar je v skladu z njihovo filozofijo. Center vsebuje dve zobozdravniški ordinaciji in dve ordinaciji za druge zdravstvene dejavnosti, kot so fizioterapija, manualna terapija in logopedija. Gradnja centra se je začela leta 2022, objekt pa je bil končan lani. Center poudarja holistični pristop k zdravju, ki temelji na prepričanju, da zdravje ni le odsotnost bolezni, temveč stanje ravnovesja telesa in duha. Zobozdravnica Irma Škoro je izpostavila, da so "vodilni center na tem področju Evrope, ki se ukvarjamo s frenulotomijo (prerez podjezične vezi)."
Razstava "100 let Triglavskega narodnega parka"
V sredo, 11. septembra, so v galeriji Petrovčeve hiše v Cerkljah slovesno odprli razstavo z naslovom "100 let Triglavskega narodnega parka". Razstavo so pripravili člani likovne sekcije pri Društvu upokojencev Cerklje, na ogled pa bo do srede, 25. septembra. Na razstavi je predstavljenih 19 likovnih del v različnih tehnikah, kot so olje, akril in akvarel. Z razstavo so želeli obogatiti praznovanje občinskega praznika Občine Cerklje. Otvoritveno slovesnost je povezovala Tončka Prdan, ki je poudarila, da je razstava posvečena 100. obletnici ustanovitve parka, ki je bil ustanovljen v začetku julija 1924 leta. Tončka Prdan je ob zaključku recitirala pesem Simona Gregorčiča "Soči". Marinka Štern je delila zanimivo zgodbo svojega prvega vzpona na Triglav leta 1968. Slike na razstavi obiskovalce nagovarjajo z močnimi barvami, skalnatimi masivi in čistimi vodami, ter pripovedujejo zgodbo naravnega bisera Slovenije.
Srečanje županov ob 30-letnici lokalne samouprave
Letos mineva trideset let od uveljavitve lokalne samouprave v Republiki Sloveniji. Na povabilo župana občine Rogaška Slatina, mag. [ime ni navedeno], se je srečanja županov udeležil tudi župan občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj. Srečanja so se udeležili tudi župani občin Brda, Gornji Petrovci in Rogatec. Župani so izmenjali mnenja in izkušnje o delu v občinah in na področju lokalne samouprave v preteklih tridesetih letih. Posebej so se dotaknili trenutnega stanja občin in njihovega financiranja, pri čemer so izpostavili določene ključne obveznosti, za katere občine ne prejmejo dovolj sredstev.
Pozdrav jeseni z Gorenjskimi nageljni
V Dvorjah pod Jenkovo lipo je od petka, 6. do nedelje, 8. [mesec ni naveden], potekala večdnevna zabavno-kulturna prireditev "Pozdrav jeseni z Gorenjskimi nageljni". Dogodek je bil uvod v septembrsko praznovanje občinskega praznika Občine Cerklje na Gorenjskem, ki ga praznujejo 23. septembra v čast Ignaciju Borštniku. Ob zaključku prireditve so razglasili tri najlepša korita z nageljni, ki jih je ocenjevala strokovna komisija in obiskovalci. Najlepše nageljne je prinesla Štefka Slatnar, drugo mesto je pripadlo Mihaeli Stare, tretje pa Heleni Verbič. V soboto so organizirali tudi družinski tek in dirko državnega pokala v pumptracku "Pumpaj Slovenija" s spremljevalnim programom za otroke.
Kulturno društvo Folklora Cerklje je ob spremljavi Godbe Cerklje in klavirske harmonike zaplesalo splet belokranjskih plesov. Sledili so nastopi Šenturškega okteta, opernega pevca Antona Habjana, glasbene družine Smolnikar ter skupine osmih ljudskih pevk "Dečve". Predstavile so se tudi članice Kulturnega kluba Liberius skupaj z učenci Osnovne šole Davorina Jenka Cerklje, ki so predstavili življenje nekoč in danes, mladi folkloristi pa so pokazali splet plesov "Prelepa je cerkljanska fara". Zborovodkinja Irma Močnik je z glasbenim ritmom popeljala skozi čas, med drugim s pesmijo iz 18. stoletja. Mlade je navdušil šolski bend Vesperi. S pesmimi je navdušil Komorni moški pevski zbor Davorin Jenko Cerklje, Dramska sekcija Pod Stražo iz Poženika pa je navdušila s skečem "Pregled pri zdravniku 80-letnik za šoferski izpit". Zgodbe za otroke so predstavili člani KUD Pod lipo Adergas. Zapela je tudi družina Zarnik, nastopili pa so še Godba Cerklje in ansambla Štefanci in Gavnarji.
