Kajenje v nosečnosti: Tveganja za vas in vašega otroka

Če kadite v nosečnosti, prek vas kadi tudi vaš otrok. Te besede iz knjižice Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) jasno ponazarjajo globino škode, ki jo kajenje povzroča nerojenemu otroku. Nosečnost je obdobje, ko telo ženske doživlja izjemne spremembe in potrebuje najboljšo možno oskrbo, da se lahko novorojenček zdravo razvija. Kajenje, vključno z izpostavljenostjo pasivnemu dimu, predstavlja eno najpomembnejših preprečljivih nevarnosti za neugodne izide nosečnosti.

Zakaj je kajenje tako škodljivo za plod in otroka?

Kajenje med nosečnostjo neposredno vpliva na otrokov razvoj. Zaradi kajenja ima plod na voljo bistveno manj razpoložljivih hranil in kisika, oba pa sta ključnega pomena za njegov razvoj. Raziskave kažejo, da imajo otroci, ki so bili med nosečnostjo izpostavljeni dimu, zaradi manjšega dostopa do hranil in kisika pogosteje nižjo porodno težo. A to ni edina negativna posledica.

Plod v maternici

Kot poudarjajo strokovnjaki, prenehanje kajenja med nosečnostjo zmanjšuje možnosti za pojav prirojenih nepravilnosti, kot so razcepljena ustnica ali nebo, ter negativne posledice na psihofizični razvoj. Prav tako zmanjšuje tveganje za prezgodnji porod in celo mrtvorojenost. Ko se otrok rodi, se zmanjša nevarnost za tako imenovano "smrt v zibki", to je sindrom nenadne smrti dojenčka. Ko otrok odrašča, se zmanjša tveganje za številne zdravstvene težave, vključno z astmo, pogostejšimi okužbami dihal in srednjega ušesa ter nadaljnjim slabšim psihofizičnim razvojem.

Kisik, ogljikov monoksid in krvni obtok

Ključni razlog, zakaj otrok kadilke trpi zaradi pomanjkanja kisika, tiči v kemični sestavi tobačnega dima. Če smo zdravi, se v pljučih kri napolni s kisikom skoraj do 100 odstotkov. Pri kadilcih je ta kapaciteta znatno nižja, saj se ogljikov monoksid iz tobačnega dima veliko lažje veže na hemoglobin kot kisik. S tem je moten prenos kisika po telesu in njegova poraba, kar pomeni, da so tkiva slabše preskrbljena s kisikom. Ko nosečnica preneha kaditi, se ta proces hitro popravi. Že po osmih urah nekadilstva se predihanost normalizira in otrok je bolje preskrbljen s kisikom. Zato je prenehanje kajenja koristno v katerem koli obdobju nosečnosti.

Diagram prenosa kisika v krvi

Prenehanje kajenja pozitivno vpliva tudi na zdravje žilne mreže, vključno s posteljico. Bolj zdrave žile matere omogočajo, da posteljica bolje opravlja svojo ključno vlogo pri prenašanju kisika in hranilnih snovi do ploda.

Kajenje med dojenjem in pasivno kajenje

Škodljive snovi iz cigaret se ne nahajajo le v telesu nosečnice, temveč prehajajo tudi v materino mleko, s katerim mati doji otroka. Koncentracija nikotina v mleku je podobna tisti v krvi, njena raven pa je odvisna od števila pokajenih cigaret, načina vdihavanja, vrste cigaret in časa, ki je minil od zadnje cigarete.

Škodljivo je tudi pasivno kajenje. Čeprav v telo prehajajo drugačne snovi in v manjši koncentraciji kot pri aktivnem kajenju, so posledice lahko resne. Otroci, izpostavljeni pasivnemu kajenju, imajo povečano tveganje za vnetja dihal, bronhitis, razvoj astme ali poslabšanje obstoječe astme ter kronična vnetja srednjega ušesa. Obstajajo celo znanstvene povezave med pasivnim kajenjem in povečanim tveganjem za limfom in možganske tumorje pri otrocih. NI dokazov, da obstaja varna meja izpostavljenosti tobačnemu dimu, pod katero ni škodljivih učinkov na zdravje.

Dojenček v nečistem okolju

Mit o stresu ob prenehanju kajenja

Eden od razširjenih mitov je, da je za otroka stresno, če mati v nosečnosti preneha kaditi. Strokovnjaki poudarjajo, da je kajenje matere med nosečnostjo eden od najpomembnejših preprečljivih vzrokov neugodnih izidov nosečnosti. Strupene snovi iz tobačnega dima, ki preko materinega krvnega obtoka dosežejo nerojenega otroka, lahko privedejo do številnih škodljivih posledic za njegovo zdravje.

Dolgoročne posledice kajenja

Kajenje škoduje skoraj vsakemu organu v telesu in negativno vpliva na zdravje skozi celotno življenje. Vzročno je povezano s številnimi vrstami raka, boleznimi dihal, boleznimi srca in ožilja ter drugimi zdravstvenimi težavami, kot so sladkorna bolezen, motnje imunskega sistema, erektilne motnje, revmatoidni artritis, slepota, bolezni oči, nizka kostna gostota pri ženskah, zlomi kolka, vnetje obzobnih tkiv in splošno poslabšano zdravstveno stanje. Večje število pokajenih cigaret in daljše trajanje kajenja sta povezana z večjim tveganjem za razvoj teh bolezni. Približno polovica kadilcev umre zaradi bolezni, ki jih povzroči kajenje, v povprečju pa umrejo vsaj deset let prezgodaj.

Konkretne posledice kajenja v nosečnosti

Strupene snovi iz tobačnega dima preko materinega krvnega obtoka dosežejo še nerojenega otroka in lahko privedejo do številnih škodljivih posledic za njegovo zdravje, kot so:

  • Zmanjšana rast še nerojenega otroka in posledično nižja porodna teža.
  • Povečano tveganje za prezgodnji porod.
  • Zmanjšanje pljučne funkcije pri otroku.
  • Prirojene napake, kot sta razcepljena ustnica ali nebo.
  • Dokazana povezava med kajenjem matere in spontanim splavom.
  • Vzročna povezava med kajenjem matere in pojavom sindroma nenadne smrti dojenčka (SIDS).

Kajenje in dojenje

Dojenje pomembno prispeva k zdravju dojenčka, saj materino mleko predstavlja najbolj celovito obliko prehrane. Kljub temu, da trenutno ni dokazov, da bi nikotin v količinah, ki jih najdemo v materinem mleku, predstavljal neposredno tveganje za zdravje dojenega otroka, dolgoročnih posledic otrokove izpostavljenosti tej psihoaktivni snovi preko materinega mleka ne poznamo. Prav tako ne poznamo posledic izpostavljenosti otroka drugim sestavinam tobačnega dima, ki prehajajo v materino mleko.

Kajenje in plodnost

Neplodnost je med kadilci pogostejša kot med nekadilci. Kajenje tobaka vpliva na spočetje in ga zmanjšuje. Pri ženskah vpliva na hormone za nosečnost, ovira pot jajčeca do maternice, pogostejši pa so spontani splavi. Pri moških kajenje zmanjšuje število semenčic, spreminja njihovo gibljivost in obliko, lahko povzroči deformacije semenčic in okvaro DNK ter zmanjšuje dotok krvi v penis, kar lahko povzroči impotenco.

Kajenje in razvoj otroka v kasnejšem življenju

Študije kažejo na škodljive učinke kajenja na plod med nosečnostjo, povezujejo ga celo s shizofrenijo pri otroku v kasnejšem življenju. Zaradi kajenja v nosečnosti se lahko kasneje v otrokovem razvoju pojavijo učne težave in vedenjske motnje. Kajenje staršev tudi podvoji tveganje, da bo otrok kasneje postal kadilec.

Koristi opustitve kajenja

Opustitev kajenja, ne glede na to, v katerem obdobju nosečnosti se zgodi, prinaša takojšnje koristi za mater in otroka. Že dan po prenehanju se poveča dotok kisika do ploda, kar pozitivno vpliva na razvoj pljuč in zmanjša tveganje za mrtvorojenost.

Koristi za otroka:

  • Več razpoložljivih hranil in kisika med nosečnostjo.
  • Manj možnosti za nizko porodno težo zaradi pomanjkanja hrane in kisika.
  • Manj možnosti zdravstvenih težav med nosečnostjo (prezgodnji porod, mrtvorojenost, prirojene nepravilnosti, slabši psihofizični razvoj).
  • Povečana verjetnost, da bosta z otrokom skupaj odšla iz porodnišnice.
  • Zmanjšano tveganje za nenadno smrt dojenčka.
  • Če ne kadite med dojenjem, nikotin ne prehaja v otroka.
  • V kasnejšem obdobju otrokovega življenja zmanjšano tveganje za astmo, okužbe dihal in ušes ter slabši psihofizični razvoj.

Koristi za vas:

  • Vaš organizem se očisti ogljikovega monoksida in kemičnih spojin.
  • Več energije.
  • Manj težav z jutranjo slabostjo.
  • Več razpoložljivega kisika v krvi, kar vodi do boljšega zdravja.
  • Zmanjšana verjetnost izvenmaternične nosečnosti.
  • Bolj verjetna pozitivna porodna izkušnja in manj zapletov pri porodu.
  • Otroku ste dober zgled, kar zmanjšuje verjetnost, da bo sam postal kadilec.
  • V kasnejšem obdobju življenja zmanjšano tveganje za bolezni, povezane s kajenjem.

Pomembni ukrepi in pomoč pri opustitvi kajenja

  • Takojšnja opustitev: Najbolje je, da se ženska, ki kadi, za opustitev kajenja odloči že ob načrtovanju nosečnosti. Če ženska kadi ob zanositvi, je ključno, da kajenje čim prej opusti in po rojstvu otroka ne prične ponovno kaditi. Ni varne količine cigaret, e-cigaret ali vejpov, ki bi jih nosečnica lahko pokadila, ne da bi ogrozila svoje in otrokovo zdravje.
  • Prostori brez dima: Vsi prostori, kjer se zadržujejo nosečnice in otroci, morajo biti popolnoma brez tobačnega dima, prav tako tudi prevozna sredstva. Zgolj odpiranje oken ali prezračevanje ne zadošča. Tisti, ki kadijo, naj kadijo zunaj.
  • Pomoč pri opustitvi: V Sloveniji je na voljo veliko oblik brezplačne pomoči, vključno s svetovalnim telefonom za opuščanje kajenja (080 2777), posvetom pri izbranem zdravniku, ginekologu ali drugem zdravstvenem delavcu ter skupinsko podporo v zdravstvenih domovih.
  • Farmakoterapija: V skrajnih primerih je pri nosečnicah možna nikotinska nadomestna terapija (NRT), vendar izključno pod nadzorom ginekologa. Tveganje za plod je v primeru omenjenega zdravljenja manjše kot pri nadaljevanju kajenja.

Učinki kajenja na vašega otroka

Zaključek

Kajenje v nosečnosti predstavlja resno tveganje za zdravje tako matere kot otroka. Ne gre le za kratkoročne posledice, temveč tudi za dolgoročne vplive na otrokov razvoj in zdravje skozi vse življenje. Zavedanje o teh tveganjih in aktivno iskanje pomoči pri opustitvi kajenja sta ključna koraka k zagotavljanju zdravega življenja za prihodnje generacije.

tags: #tek #v #nosecnosti #pusenjak

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.