Gibalni razvoj dojenčka je fascinanten proces, ki ga zaznamujejo neprestane spremembe in napredki. Od prvih, še ne povsem nadzorovanih gibov novorojenčka do prvih samostojnih korakov, vsaka faza prinaša nove izzive in dosežke. Pomembno je poudariti, da se gibalni razvoj dojenčka razlikuje od dojenčka do dojenčka. Do približno tretjega meseca starosti naj bi normalni razvoj potekal enotno in približno enako za vsakega dojenčka. Pozneje pa se v razvoju dojenčkov pokaže raznolikost in še vedno popolnoma zdrava odstopanja od normalnega. Starši naj otrok ne primerjajo med seboj, saj je vsak otrok drugačen. Popolnoma zdravo in normalno je v otrokovem razvoju naleteti na odstopanja oziroma razlike. Zato je opis razvoja dojenčka le okviren, in ne točno določen ter za vse enak.
V prvem letu se zgodi največji razvojni skok v življenju človeka. Dojenček se iz popolnoma odvisnega bitja prelevi v malega raziskovalca, ki se začne samostojno gibati - in s tem oblikuje tudi svoj živčni sistem, ravnotežje in telesno shemo. A to se zgodi le, če ima prave pogoje za gibanje. Največja napaka? Premalo priložnosti za gibanje. Večina staršev (nevede) naredi eno od teh napak: - Dojenčka prepogosto odlagajo v lupinico, gugalnik ali nosilko - Menijo, da je še “premajhen” za gibanje - Se bojijo položajev, kot je trebušni položaj. Vse to lahko zavira naravni gibalni razvoj in povzroči, da otrok: preskoči ključne mejnike (npr. kobacanje), razvije neustrezne gibalne vzorce, ima težave z ravnotežjem in koordinacijo v kasnejšem obdobju. Kaj lahko naredite danes? 1. Odložite dojenčka na tla - na mehko, a čvrsto podlago 2. Dajte mu prostor za gibanje - brez dodatkov, ki omejujejo telo 3. Opazujte njegov napredek - vsak dan lahko prinese nov mejnik. Zakaj je to pomembno? Pravilni gibi v prvem letu: vplivajo na držo, razvijajo možganske povezave, vplivajo na govor, branje, pisanje in učenje, zmanjšujejo verjetnost kasnejših ortopedskih težav. Zaključek: ne čakajte, da se bo “zgodilo samo od sebe”. Gibalni razvoj ni nekaj, kar se zgodi po sreči. Je rezultat priložnosti, okolja in nežnega vodstva. Dajte dojenčku prostor. Ponudite mu podporo. Naučite se pravih prijemov. Ker gibanje je življenje. In prav zdaj se vse začne.
Prvi mesec: Refleksi in osnovni odzivi
Prvi mesec življenja je za novorojenčka obdobje prilagajanja na novo okolje izven maternice. Gibanje v tem obdobju še ni namerno, temveč temelji na refleksnih dejanjih. Novorojenček še nima veliko nadzora nad svojimi mišicami, zato njegovi gibi pogosto vodijo v verižne reakcije. Če iztegne eno nogico, se ta takoj pokrči nazaj v prvotni položaj, kar imenujemo refleks na nateg. Sledi mu druga nogica, rokici in celo telo. Gibanje je neusklajeno in sodeluje celo telo. V hrbtnem položaju poskuša glavico prinesti proti sredini, vendar mu ta takoj pade nazaj. Na trebuhu so rokice in nogice pokrčene k telesu, težišče je na glavi in vratu, otrok poskuša dvigniti glavo, a mu še ne uspeva najbolje.
V tem obdobju so prisotni tudi primitivni refleksi, ki so ključni za preživetje:
- Sesalni refleks: Sproži ga predmet v ustih, ključen za prehranjevanje.
- Iskalni refleks: Ob dotiku ust ali lic se glava obrne v smer dotika, iščoč bradavico.
- Prijemalni refleks (Darwinov refleks): Novorojenček refleksno močno prime prst, položen v dlan. Ta refleks izgine okoli tretjega meseca, ko ga nadomesti namerno prijemanje.
- Morojev refleks (reakcija zdrznjenja): Ob glasnih zvokih ali nenadnih gibih dojenček odpre roke in noge, jih nato priroči in začne jokati. Izgine okoli šestega meseca.
- Refleks hoje: Če novorojenčka dvignete in postavite na trdno podlago, naredi gibe, podobne korakom. Izgine okoli četrtega meseca.
- Tonični vratni refleks: Ko glava leži na hrbtu in se obrne na stran, se okončine na tej strani iztegnejo, na drugi pa pokrčijo. Ta refleks pomaga pri gradnji občutka sredine in orientacije.
Drugi mesec: Začetki usmerjenosti in kontrole
V drugem mesecu se gibanje postopoma usmerja proti sredini. Gibanje "vse ali nič" izgine, obseg gibov se zmanjša, nogice in rokice se ne vračajo več v isti položaj. Glavo že prinese na sredino in jo za kratek čas zadrži, prav tako tudi fiksira pogled. Asimetrični tonični vratni refleks še vedno vpliva na položaj telesa, kar gradi občutek sredine ter leve in desne strani. Na trebuhu so roke pokrčene ob telesu, glavico pa lahko dvigne že toliko, da nos dvigne od podlage. Vratne in ramenske mišice so močnejše, kar omogoča boljšo kontrolo glavice, čeprav jo morate ob nošenju še vedno skrbno podpirati.
Tretji mesec: Stabilnost in koordinacija rok
V tretjem mesecu dojenček že dobro obvlada srednji položaj glave in lahko pogleda levo in desno. Noge postavi v položaj, kjer so kolena pravokotno dvignjena nad boki, stopala se dotikajo in gibljejo. Roke pripelje na sredino telesa. Prisotno je nenehno drobno gibanje celega telesa, imenovano drencanje, ki je pomembno za pridobivanje stabilnosti in občutka sredine. Na trebuhu sta komolca postavljena nekoliko bolj naprej kot rameni, kar omogoča stabilen položaj za dviganje in spuščanje. V tem obdobju se prične razvijati koordinacija roka-oko. Dojenček pridrži ponujeno igračo, a jo hitro spusti, ker še ne zna uporabiti palca.
Četrti mesec: Dviganje medenice in prvi obrati
Na hrbtu leži vzravnano in vzdržuje sredino. Ta položaj omogoča dvig medenice od podlage, noge pa so prosto postavljene v prostor, pokrčene v kolenih in kolkih. Vid spodbuja poseganje z rokami v prostor, ko zagleda svoja kolena, pa se jih poskuša dotakniti. Dojenček se že prekucne na bok, kjer glavo za kratek čas lahko dvigne od podlage, vendar se za igro še vedno obrne nazaj na hrbet. Na trebuhu je na komolcih, glavo lahko giba v vse smeri. Če se istočasno odrine od komolca in kolena na isti strani, se lahko prekucne na hrbet.
DNEVNA RUTINA 4-MESEČNEGA DOJENČKA: Urnik, mejniki, nasveti in triki | Družina Carnahan
Peti mesec: Raziskovanje stopal in boljši bočni položaj
Dvig medenice v hrbtnem položaju je še močnejši, dojenčka zanimajo njegova stopala in prstki. Ko se zasuče na trebuh, že med zasukom aktivira dvig glave. V bočnem položaju je stabilnejši in ga zadrži dlje časa. Na trebuhu je obremenjena noga bolj iztegnjena kot prosta. Pojavi se tudi dejavnost, ki ji rečemo plavanje, kjer so noge iztegnjene, roke dvignjene, glava pa gleda v prostor. Dojenček že loči predmete od ozadja z le malo kontrasta.
Šesti mesec: Pivotiranje in prenos predmetov
Na prehodu iz petega v šesti mesec se na trebuhu začne vrteti v levo ali desno stran, kar imenujemo pivotiranje. Sposoben je hotenega odpiranja in zapiranja dlani, ko vidi predmet, gre z rokami proti njemu. Na hrbtu se opre z nogami na podlago in dviguje medenico. Pogleda vstran in nazaj ter se tako obrne na trebuh. Ko je na trebuhu oprt na dlani, mu uspe odriniti se nazaj na vse štiri. Nekateri dojenčki že zanesljivo samostojno sedijo.
V tem obdobju se začnejo razvijati tudi gibi drobnih mišic govoril in rok. Od okornega držanja žlice do tega, da se zmore nahraniti sam.
Sedmi mesec: Začetki premikanja po vseh štirih in samostojno sedenje
Približno pri tej starosti se nekateri dojenčki začnejo premikati po vseh štirih, kar imenujemo kobacanje. Nekateri dojenčki tega ne počnejo, kar pa še ne pomeni, da je z razvojem kaj narobe. Iz položaja na vseh štirih lahko izteguje noge vstran in kmalu ugotovi, kako se lahko samostojno usede z zasukom na eno stran. Sedenje dojenčku omogoči, da rok ne potrebuje več za oporo, pač pa lahko z njimi poseže po predmetih. Predmet prime, ga opazuje, stresa in preprijema iz roke v roke, razišče ga tudi z usti.
Gibalni razvoj kasneje: Stoja in prvi koraki
Ko je otrok sposoben premikanja po vseh štirih, je le še vprašanje časa, kdaj se bo začel dvigovati ob opori in postavljati na noge.
Stoja
Prvi poizkusi stoje se začnejo, ko se otrok z rokami poskuša povleči gor. Ko se nanje postavi, se še ne zna kontrolirano spustiti nazaj na tla, zato pade nazaj na zadnjico. S ponovitvami se nauči odriva od nog in bolj načrtovanega spuščanja nazaj na podlago. Prva stoja je nestabilna in širokobazna. Čim večkrat to ponavlja, tem več stabilnosti in ravnotežja pridobiva. Na začetku se drži z obema rokama, pozneje samo z eno in na koncu stoji brez držanja. Če ga kaj zanima in je previsoko, se dvigne na prste.
Hoja
Otrok se najprej nauči hoje vstran, pri čemer si pomaga z oporo rok na predmete. Ko za hojo ne potrebuje več opore rok, začne hoditi naprej. Prva hoja je negotova, širokobazna, z rokami visoko. Hoja počasi postaja bolj gotova in stabilna, roke se spustijo, ravnotežni odzivi se izboljšajo. Večina zdravih otrok shodi med devetim in osemnajstim mesecem starosti. Gibalni razvoj otroku omogoča, da raziskuje in komunicira s svetom okoli sebe. Nanj vplivajo genetski dejavniki, prav tako pa je odvisen od okolja. Pri dojenčku se gibalni razvoj prične s pridobivanjem mišične moči in kontrole ter razvojem koordinacije. Razvija se hkrati in vzporedno z njegovimi kognitivnimi zmožnostmi in se pomembno povezuje tudi z drugimi področji razvoja. Kaže se v dojenčkovem napredku v ravnotežju, moči, hitrosti in usklajenosti gibanja.
Kaj morajo vedeti starši o gibalnem razvoju?
Gibalni razvoj je tisti, ki je pri dojenčku na prvi pogled najbolj očiten in po katerem starši najpogosteje primerjajo otroke. A ne skrbite. Če se vaš 6-mesečnik dojenček še ne obrača kot je zapisano v prispevkih o mejnikih gibalnega razvoja in če vaš 12-mesečnik še ne hodi, prijateljičin 11-mesečnik pa že samostojno koraka v svet, ne skrbite. Lahko se zgodi, da bo vaš dojenček določeno spretnost usvojil veliko pred svojimi vrstniki, medtem ko bo kaj drugega obvladal nekaj tednov za vsemi tabelami, ki jih boste našli na spletu. Če se je vaš otrok rodil prehitro, bo v gibalnem razvoju najverjetneje zamujal. Prav tako se lahko zakasnitev gibalnega razvoja pojavi, če je dojenček pogosto bolan.
Veliko bodita na tleh, na trdni podlagi. Razvoju sledite in ga ne poskušajte preskočiti. Dojenčka ne posedajte, če ni sposoben sedeti in ne vodite ga za roki, da bi shodil. Če se vam zdi, da je gibalni razvoj vašega otroka kljub vsemu prepočasen, zaupajte svojemu instinktu.
Pri ocenjevanju otrokovega zaostanka se nikoli ne zanašajte le na gibalni razvoj ali na izpolnjevanje razvojnih mejnikov, pač pa upoštevajte otrokov razvoj v celoti in vedno za mnenje vprašajte tudi ustreznega strokovnjaka. Dojenčke, pri katerih strokovnjak prepozna dejavnike tveganja za nastanek težav v razvoju, napotijo v razvojno ambulanto. Časovno smo zapisali vedenja najbolj zgodaj, kot se pojavijo. Pri dojenčku lahko en teden v razvoju pomeni veliko, zato bodite potrpežljivi in pozorni. Pregled uporabljajte le informativno.