Po porodu se v telesu ženske odvijajo številne spremembe, ki vplivajo na njeno celotno dobro počutje. Ena izmed žlez, ki igra ključno vlogo pri uravnavanju telesnih procesov, je ščitnica. Ko ta majhna žleza v obliki metulja, ki se nahaja na sprednjem delu vratu tik pod Adamovim jabolkom, po porodu nepravilno deluje, lahko to povzroči vrsto neprijetnih simptomov. Ščitnica namreč s pomočjo hormonov tiroksina (T4) in trijodtironina (T3) skrbi za vse nujne presnovne procese, uravnava porabo energije v telesu, vpliva na bitje srca, telesno temperaturo, splošno počutje ter delovanje telesnih organov. Njeno pravilno delovanje je ključno tudi za zdravje kosti, zob, preprečevanje kronične utrujenosti, bolezni srca in ožilja ter ginekoloških težav, kot so ciste na jajčnikih ali maternici.
Poporodni tiroiditis: Vnetje ščitnice po porodu
Poporodni tiroiditis je vnetje ščitnice, ki se lahko pojavi v prvem letu po porodu. To stanje prizadene od 5 do 10 odstotkov porodnic, a pogosto ostane spregledano, saj se simptomi zlahka pripišejo utrujenosti in naporom, ki so običajni v poporodnem obdobju. Sprožilec obolenj ščitnice je lahko prav porod sam, saj se po njem imunski sistem ponovno aktivira, kar lahko privede do poslabšanja ali ponovnega pojava avtoimunskih bolezni, vključno z boleznimi ščitnice. Poporodni tiroiditis se lahko kaže z začasnim prekomernim delovanjem ščitnice (hipertirozo) ali zmanjšanim delovanjem (hipotirozo). V večini primerov je prekomerno delovanje ščitnice v tem obdobju prehodne narave in ne zahteva zdravljenja, včasih pa lahko motnje vztrajajo in se izrazijo v trajni hipertirozi ali hipotirozi.
Simptomi nepravilnega delovanja ščitnice
Simptomi, ki jih povzroča nepravilno delovanje ščitnice, so lahko zelo različni in se odražajo na številnih področjih telesnega delovanja. Pogosto se pojavijo znatno hujšanje ali pridobivanje telesne teže, izguba las, izrazita utrujenost, razdražljivost, nihanje razpoloženja, težave s koncentracijo in spominom, glavoboli, zaprtost, otekanje, mravljinčenje, občutljivost na mraz ali vročino, ter hitro bitje srca ali občutek, da srce "utripa kot hrček".
Ena izmed bralk, Katja, je opisala svoje izkušnje: "Jaz sem shujšala 8 kg pod svojo običajno težo, ki sem jo imela pred nosečnostjo, zelo mi izpadajo lasje, krvni testi so pokazali, da mi premalo deluje." Drugi primer opisuje prijateljico, ki je v treh mesecih kljub odličnemu apetitu izgubila kar 12 kilogramov, kar je pripisovala stresu. Kasneje so se pojavili še drugi znaki, kot so otekanje v nogah, zadihanost že po krajšem sprehodu, občutek vročine, tresenje rok, nemirnost in pospešen srčni utrip. Izrazito prekomerno delovanje ščitnice je bil vzrok vseh njenih sprememb.
Po prvem porodu je druga bralka po treh mesecih imela skoraj 10 kg več, kot na dan poroda. Zaradi nezadostnega proizvajanja hormonov ščitnice se ji je začela večati, dobila je golšo, bila je na smrt utrujena, brez kondicije in z ogromnim apetitom. Po uvedbi terapije z nadomestnimi hormoni, ki jih bo jemala celo življenje, se je njeno stanje izboljšalo. Kljub temu je kasneje med drugim porodom čutila utrujenost, ki jo je deloma pripisovala preveliki teži, ter opazila redkejše lase.
Vzroki za nepravilno delovanje ščitnice
Avtoimunska bolezen ščitnice je najpogostejša ščitnična bolezen in najpogostejša avtoimunska bolezen pri ženskah v rodni dobi, saj prizadene vsako peto žensko in kar vsako šesto nosečnico. Nastanek avtoimunske bolezni ščitnice je posledica medsebojnega učinkovanja številnih dejavnikov. V 80 % so za bolezen odgovorni genetski dejavniki, v 20 % pa k nastanku prispevajo ženski spol, poporodno obdobje, stres, različne okužbe, določena zdravila ali prekomeren vnos joda.
Najpogostejši obliki avtoimunskih bolezni ščitnice sta Hashimotov tiroiditis in bazedovka (Gravesova bolezen). Pri Hashimotovem tiroiditisu imunski sistem tvori protitelesa, ki poškodujejo ščitnico, kar lahko vodi do zmanjšanega delovanja ščitnice (hipotiroze). Simptomi hipotiroze vključujejo utrujenost, zaspanost, motnje koncentracije in spomina, glavobole, porast telesne teže, zaprtost, otekanje, mravljinčenje ali občutljivost na mraz. Pri bazedovki (Gravesovi bolezni) imunski sistem prav tako tvori protitelesa, ki pa spodbujajo ščitnico k prekomernemu delovanju (hipertirozi). Značilni znaki hipertiroze so nemir, utrujenost, znojenje, tresenje, razbijanje srca, hujšanje ob dobrem apetitu in pospešena prebava.
Pomembno je vedeti, da lahko nekateri vitaminski preparati z visoko vsebnostjo joda, ki se pogosto svetujejo v nosečnosti in med dojenjem, pri genetsko obremenjenih posameznikih poslabšajo ali celo izzovejo avtoimunsko bolezen ščitnice. V Sloveniji je preskrba z jodom običajno ustrezna, zato ob normalni zdravi prehrani dodajanje joda ni potrebno.
Zdravljenje poporodnih težav s ščitnico in dojenje
Zdravljenje motenj delovanja ščitnice je odvisno od specifične diagnoze in obsega težav. Kadar je pri Hashimotovem tiroiditisu delovanje ščitnice normalno, zdravljenje ni potrebno, le redno spremljanje, običajno z letnimi kontrolami ščitničnih hormonov. Če pa pride do zmanjšanega delovanja ščitnice (hipotiroze), je potrebno nadomeščanje ščitničnega hormona. To zdravljenje je praviloma doživljenjsko, učinek pa je viden približno tri tedne po začetku jemanja zdravil, hormonsko raven pa je treba redno nadzorovati.
Bazedovko (hipertirozo) zdravimo z zdravili, ki zavirajo nastajanje ščitničnih hormonov (tirostatiki). S tem se običajno v enem letu umiri ščitnična bolezen. Če zdravila niso učinkovita ali ob ponovitvi bolezni, se lahko predlagata zdravljenje z radioaktivnim jodom ali operacija ščitnice. V obeh primerih sledi trajno nadomeščanje ščitničnega hormona. Zdravljenje z radioaktivnim jodom je varno in učinkovito, le nosečnost odsvetujemo v prvih šestih mesecih po zaužitju radioaktivnega joda.
Ščitnični sistem: kako deluje, pogoste težave, hipotiroidizem, T3, T4, TSH in drugo | Peter Attia
Kar zadeva dojenje, je pomembno vedeti, da je večina zdravil za zdravljenje ščitnične bolezni združljiva z dojenjem. Ena izmed bralk je omenila, da kljub diagnosticirani poporodni hipertirozi in jemanju zdravila Propiltiouracil, lahko doji. Prav tako je bralka, ki je imela težave s ščitnico že pred nosečnostjo in je jemala zdravila med njo, po porodu ugotovila, da se je njeno stanje izboljšalo. Svetuje se, da se o primernosti zdravil med dojenjem vedno posvetujete z zdravnikom, ki lahko glede na vaše individualno stanje in vrsto zdravila poda najboljši nasvet.
Diagnostika in pomen zgodnjega odkrivanja
Ob sumu na moteno delovanje ščitnice vas bo izbrani zdravnik napotil na krvni test za ugotavljanje ravni hormona tirotropina (TSH). Na podlagi tega testa in morebitnih drugih simptomov lahko zdravnik oceni, ali gre za moteno delovanje ščitnice, in vas napoti na specialistični pregled k tirologu. Tirolog bo s krvnimi testi preveril še protiščitnična protitelesa (anti-TPO in anti-TG), na podlagi katerih lahko ugotovi, ali gre za avtoimunsko vnetje ščitnice.
Za zdravje nosečnice in optimalen razvoj ploda je ključno čimprejšnje odkritje motenj izločanja ščitničnih hormonov in zdravljenje. V prvem trimesečju nosečnosti, ko poteka intenziven razvoj otrokovih možganov in živčnega sistema, plodova ščitnica še ne deluje, zato je popolnoma odvisen od materinih hormonov. Zato je priporočljivo, da ženske s predhodnimi težavami s ščitnico ali tiste z družinsko anamnezo bolezni ščitnice opravijo krvne teste že pred načrtovano nosečnostjo ali v zgodnji nosečnosti.
V Sloveniji je presejalno testiranje za odkrivanje prirojenih motenj delovanja ščitnice predpisano tudi za novorojenčke, kar omogoča zgodnje odkrivanje in zdravljenje ter s tem zagotavlja normalen razvoj najmlajših. Ključno je redno jemanje predpisanih zdravil in redni pregledi pri zdravniku, ki bodo zagotovili ohranjanje ravnovesja in preprečili morebitne zaplete.