Bruhanje pri dojenčkih je pogost pojav, ki lahko starše hitro prestraši. Vendar pa je pomembno razumeti, da bruhanje samo po sebi ni bolezen, ampak simptom, ki lahko kaže na različne zdravstvene težave ali pa je le odziv telesa na določene situacije. Starši se pogosto sprašujejo, ali je bruhanje znak nečesa resnega ali le prehodna težava. Zato je ključno, da se naučimo prepoznati simptome in ukrepati pravočasno.
Kaj je bruhanje in kako se razlikuje od polivanja?
Bruhanje je sunkovito izločanje vsebine želodca skozi usta, ki ga običajno spremlja napor. Kolikor mlajši je otrok, toliko lažje in pogosteje bruha. Približno polovica vseh dojenčkov občasno poliva hrano, za kar je samo pri okoli petih odstotkih razlog bolezen. Bruhanja ne smemo zamenjati s polivanjem, pri katerem se želodčna vsebina vrača brez napora, pogosto zato, ker je otrok preveč ali prehitro zaužil obrok. Vzrok za polivanje je lahko preslabo razvito mišičje spodnjega dela požiralnika, kar omogoča, da hrana ne ostane v želodcu, temveč se vrača po požiralniku nazaj v usta.
Pri polivanju se želodčna vsebina vrača brez napora, medtem ko pri bruhanju pride do močnega krčenja trebušnih mišic. Polivanje je pogostejše pri nedonošenčkih in dojenčkih z nizko telesno težo. Če otrok bruha v loku ali večkrat na dan, ga mora pregledati zdravnik.
Dehidracija: Ključna nevarnost pri bruhanju
Tako kot pri driski, tudi pri bruhanju otroci izgubijo velike količine tekočine. Največja nevarnost driske in bruhanja je dehidracija. Dehidracija je izguba večje količine vode in elektrolitov iz telesa, kar lahko pripelje do zdravstvenih težav in celo smrti. Še posebej ogrožena populacija so dojenčki. Vodo in elektrolite iz telesa nenehno izgubljamo z dihanjem, potenjem, izločanjem blata in z urinom, dobivamo pa jih s hrano in pijačo. Če osnovni procesi potekajo normalno, ostaja tekočinsko in elektrolitsko ravnovesje v normalnem območju. Dojenčki in otroci glede na svojo telesno težo vsebujejo veliko količino vode v telesu, kar 70 do 80 %, zato je izjemno pomembno njeno vzdrževanje.
Pomembni simptomi dehidracije, ki jih lahko starši opazijo, vključujejo:
- Suha usta in jezik
- Jok z malo ali nič solzami
- Vdrte oči
- »Uvelost« kože (slabši turgor kože)
- Malo ali nič urina in zgoščen urin (temna barva urina)
- Vdrta velika fontanela (pri dojenčkih)
- Vrtoglavica, omotičnost
- Sprva razdražljivost, nato apatičnost, zaspanost in zmedenost
- Izguba telesne teže
Pogosti vzroki bruhanja pri otrocih
Bruhanje pri otrocih, starih od 1 do 5 let, je pogost znak bolezni, težko pa je natančno določiti njegov vzrok. V splošnem je bruhanje simptom okužbe. Ko so bolni, otroci bruhajo pogosteje kot odrasli in nekateri otroci so bolj nagnjeni k bruhanju kot drugi.
- Virusne okužbe: Najpogostejši vzrok za bruhanje pri otrocih so virusne okužbe, kot je na primer rotavirus. Otrok lahko poleg bruhanja doživi tudi druge simptome, kot so driska, vročina in slabost. Virusne okužbe so pogosto sezonske in se lahko hitro širijo v vrtcih ali šolah. Pravilna higiena je ključna za preprečevanje širjenja virusov.
- Prebavne težave: Otroci so še posebej občutljivi na spremembe v prehrani ali na določene vrste hrane, ki lahko povzročijo bruhanje. Nekatera živila so težje prebavljiva in lahko povzročijo nelagodje. Prekomerno uživanje sladkarij ali mastne hrane je še en pogost vzrok. Če je otroku slabo po določeni hrani, je bila morda pokvarjena.
- Pilorična stenoza: To je prirojena motnja, pri kateri je mišica, ki povezuje želodec z dvanajstnikom, povečana, in onemogoča praznjenje želodca. Znaki se običajno pojavijo okoli enega meseca starosti. Mleko se po hranjenju nabira v želodcu, ta pa ga s krčenjem skuša premakniti naprej skozi zadebeljen želodčni vratar (pilorus) v dvanajstnik. Ker hrana ne gre naprej, dojenček intenzivno bruha neprebavljeno sesirjeno mleko, tudi do enega metra daleč. Dečki zbolijo 5-krat pogosteje kot deklice.
- Gastroezofagealni refluks (GER): To je nehotno vračanje želodčne vsebine v požiralnik. Želodčna vsebina je želodčni sok z encimi, hrana in pijača, ki ju je otrok zaužil, in slina, lahko pa tudi izločki trebušne slinavke in žolčnika. GER je pri dojenčku navadno posledica občasne sprostitve tonusa mišice zapiralke v požiralniku, ki sicer preprečuje vračanje hrane iz želodčka v požiralnik. Predvsem po obrokih se mu kisla želodčna vsebina nehotno vrača v požiralnik in usta, dojenček pa lahko tudi bruha ali občasno celo bruhne v loku. Če je GER izražen prekomerno, lahko povzroča bolezenska stanja, ki dojenčka zelo ogrožajo, v tem primeru govorimo o gastroezofagealni refluksni bolezni (GERD). Dojenček zaradi bljuvanja in bruhanja izgublja kalorije in ne napreduje na telesni teži. Zaradi vračanja kisle želodčne vsebine lahko nastopi vnetje sluznice požiralnika, slabokrvnost ali celo bruhanje krvavkaste vsebine. Če kisla želodčna vsebina zaide v dihala, lahko povzroča vnetje glasilk, aspiracijsko pljučnico ali ponavljajoče se bronhitise.
- Alergije: Nekateri otroci so alergični na določene sestavine v hrani, kar lahko sproži bruhanje. Alergije so lahko tudi sezonske in se lahko pojavijo nenadoma. Zato je pomembno, da so starši pozorni na morebitne alergijske reakcije.
- Stres in anksioznost: Čustveni stres ali anksioznost lahko pri otrocih povzročita tudi fizične simptome, vključno z bruhanjem. Otroci so občutljivi na spremembe v okolju, kot so selitev, ločitev staršev ali začetek šole.
- Zastrupitev: Če otrok poje ali popije nekaj, kar ni primerno za zaužitje, je bruhanje lahko odziv telesa na strupene snovi. V primeru zastrupitve je nujno, da takoj poiščemo zdravniško pomoč.
Razlaga bruhanja glede na njegovo obliko in spremljajoče simptome
Sestava in vonj izbruhane vsebine ter način, na katerega vaš otrok bruha, lahko zagotovi informacije o vzroku.
- Bruhanje v loku (spastično bruhanje): Včasih se zgodi, da otrok po zaužitem obroku močno bruhne. Vzrok je nenehno krčenje mišic trebušne prepone in dihalnih mišic. Če dojenček po vsakem obroku želodčno vsebino izbruha v loku, govorimo o gastroezofagealnem refluksu. Včasih se zgodi, da otrok po zaužitem obroku močno bruhne. Vzrok je nenehno krčenje mišic trebušne prepone in dihalnih mišic. Če otrok bruha le enkrat, pa še to manjši obrok, to ni nevarno. Bruhanje v večji količini in pod visokim pritiskom lahko kaže na trebušno gripo.
- Bruhanje brez kislega vonja: Če se otrok davi, lahko to kaže na bolezen požiralnika. V tem primeru bruhanje nima kislega vonja, ker ni v stiku z želodčno kislino.
- Prisotnost sluzi: Če je v bruhanju sluz, je lahko razlog bronhitis ali vnetje želodca.
- Spremljajoči simptomi: Prav tako se prepričajte, ali ima vaš otrok tudi druge simptome. Če toži tudi nad bolečinami v trebuhu, je lahko razlog tudi vnetje slepiča. Po navadi najprej izbruhamo ostanke hrane (so kiselkastega vonja), nato rumenkaste, sluzaste želodčne sokove in nazadnje zelenkastorumen žolč. Navzočnost krvi v izbljuvku spoznamo po tremnorjavem videzu izbljuvka, saj želodčni sokovi kri razgradijo.
Resnejši vzroki bruhanja, ki zahtevajo zdravniško pomoč
Čeprav je bruhanje pogosto povezano z manj resnimi težavami, lahko v nekaterih primerih kaže na resnejše zdravstvene težave, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje.
- Vnetje slepiča (apendicitis): Akutno bakterijsko vnetje slepiča. Simptomi se običajno začnejo z neenakomernimi napadi bolečin v vsej trebušni votlini, ki se postopoma lokalizirajo v desnem spodnjem delu trebuha. Pojavi se lahko tudi povišana telesna temperatura in otrdela trebušna stena. Pri vsaki akutni in nejasni bolečini v trebuhu, ki traja dlje kot dve uri, morate vprašati zdravnika za nasvet.
- Uvihano črevo (invaginacija): Nastane zaradi nenormalnega gibanja črevesja, kjer se del črevesa uviha preko naslednjega dela. Pojavijo se akutni napadi močnih, kolikam podobnih bolečin v trebuhu, s kričanjem, bruhanjem in znaki šoka. Pri sumu na uvihano črevo takoj poiščite zdravniško pomoč.
- Neprehodno črevo (ileus): Kadar je normalen prehod skozi črevo onemogočen zaradi ovire (tujek, zaplet črevesja) ali ohromelosti črevesnega gibanja. Pojavi se lahko bruhanje, napihnjenost trebuha in šokovno stanje.
- Gastritis, čir na želodcu, čir na dvanajstniku: Simptomi so lahko bruhanje (včasih s primesjo krvi), bolečine v trebuhu, izguba apetita in zaostanek v razvoju. Pri dojenčkih so znaki lahko neznačilni. Želodec in zgornji del tankega črevesa (dvanajstnik) sta zavarovana z zaščitno sluznico, ki ju varuje pred kislim želodčnim sokom in encimom za razgradnjo beljakovin. Pri obremenjujočem stresu ali kadar je otrok močno duševno razburjen, lahko želodčni živci spodbudijo sluznico k povečani tvorbi želodčnega soka. Kisli želodčni sok začne dražiti in razgrajevati (samorazkroj) sluznico in kasneje tudi steno želodca in črevesa.
- Glistavost: Gliste lahko povzročajo utrujenost, zaspanoost, kolobarje okrog oči, bolečine v trebuhu, napenjanje in občasno drisko. Glistavost mora vedno zdraviti zdravnik.
- Okužbe sečnih poti: Lahko se kažejo s pekočim izločanjem seča, pogostim tiščanjem na vodo, vročino in glavobolom. Če so obolele tudi ledvice, se pojavi visoka vročina in bolečine v ledvenem delu.
- Vnetje možganskih ovojnic (Meningitis): Simptomi vključujejo glavobol, visoko vročino, bruhanje, otrdel vrat in motnje zavesti. Pri dojenčkih so simptomi lahko manj tipični. Vnetje možganskih ovojnic zahteva takojšnje bolnišnično zdravljenje.
- Migrena: Močni glavoboli, ki se lahko pojavijo že pri dojenčkih, povezani s slabostjo in bruhanjem.
- Alergija na zdravila: Lahko se kaže z različnimi simptomi, vključno z bruhanjem, kožnimi izpuščaji in vročino.
Kaj lahko storite v primeru bruhanja pri otrocih?
Biti bolan je zelo neprijetna izkušnja za vašega otroka.
- Tolažite ga: Podpirajte mu glavo in ga božajte po hrbtu. Pomaga tudi hladna krpa na čelu.
- Poskrbite za hidracijo: To je najpomembnejši ukrep pri bruhanju. Večkrat mu ponudite čaj ali vodo. Tekočine naj bodo brez sladkorja in kofeina. Priporoča se čimprejšnje dajanje oralnih rehidracijskih raztopin (ORR), ki so na voljo v lekarni in vsebujejo ustrezen delež elektrolitov in glukoze. Tekočino ponujajte v rednih intervalih, v manjših količinah, še posebej, če otrok bruha (npr. na 5-10 minut nekaj požirkov ali žličk). Po bruhanju počakajte 20-30 minut in nato nadaljujte z dajanjem ORR.
- Počitek: Otrok potrebuje veliko počitka, da se telo lahko bori proti okužbi ali drugim težavam, ki so povzročile bruhanje.
- Prehrana: Ko bruhanje poneha, je priporočljivo postopoma uvajati lahko prebavljivo hrano, kot so banane, riž, jabolčni pire in toast (BRAT dieta).
- Higiena: Če sumite, da je vzrok za bruhanje nalezljiva bolezen, otrok naj ostane doma. Ne uporabljajte njegovih skodelic ali krožnikov. Po čiščenju bruhanja si skrbno umijte in osušite roke. Med otrokovim bruhanjem poskusite zadržati dih.
- Ocenite situacijo: Poskusite oceniti, kakšna je količina, ki jo otrok izbruha, v primerjavi s količino popite tekočine. Bodite pozorni tudi na barvo njegovega urina.
- Spodbujajte počitek: Spodbujajte otroka, naj zadrema.
Kdaj govorimo o nedonošenčkih in kako z njimi ravnamo
Kdaj k zdravniku?
Če niste prepričani, kako hudo je bolan vaš otrok, pokličite pediatra. Obisk zdravnika je vedno potreben pri:
- Dojenčkih do 3. meseca starosti.
- Hujši osnovni bolezni.
- Če se zdi, da se stanje ne izboljšuje.
- Če otrok izbruha dva obroka zapovrstjo ali trpi tudi zaradi glavobola, vrtoglavice, vročine ali bolečin v trebuhu.
- Če ima otrok nejasne motnje v razpoloženju, kot so zmanjšan tek, bolečine v trebuhu, driska ali vročina, ga peljite k zdravniku.
- Pri vsaki akutni in nejasni bolečini v trebuhu, ki traja dlje kot dve uri.
Zdravniku povejte svoja opažanja: bruha vaš otrok prebavljeno ali neprebavljeno hrano? Je bruhanje penasto, grenko ali prepojeno s krvjo? Kdaj in kako pogosto je otrok bruhal?
Z razumevanjem vzrokov in simptomov bruhanja lahko starši bolje ukrepajo in zagotovijo ustrezno oskrbo svojim otrokom. Posebno pomembno pri dojenčku, ki si še ne more pomagati sam, je, da ga namestimo v tak položaj, da preprečimo aspiracijo (bok, z glavo nagnjeno postrani). Po vsakem bruhanju otroku ponudimo vodo ali nesladkan čaj, da si splakne usta. Opravimo ustno nego. Ves čas smo v otrokovi bližini, saj je lahko zaradi bruhanja prestrašen. Po hranjenju pridržimo otroka v pokončnem položaju, da se znebi zraka v želodcu. O bruhanju obveščamo zdravnika.