Dojenje je najintimnejši in najbolj naraven način hranjenja dojenčka, ki prinaša neprecenljive koristi tako za otroka kot za mater, pa tudi za družbo kot celoto. V Sloveniji so podatki o dojenju spodbudni: večina mater začne dojiti, več kot polovica dojenčkov pa se pri materinih prsih hrani še po šestem mesecu starosti, z povprečnim obdobjem dojenja sedmih mesecev. Zavedanje o kratkoročnih in dolgoročnih pozitivnih učinkih dojenja na zdravje, pa tudi o okoljskih prednostih v primerjavi z uporabo mlečnih nadomestkov, nas sili k prizadevanju za varovanje pred promocijo slednjih.
Materino mleko: Popolna hrana za rast in razvoj
Materino mleko je popolna hrana, ki dojenčku do dopolnjenega šestega meseca starosti zagotavlja vse potrebno za rast in razvoj: energijo, hranila in tekočino. Maščobe, beljakovine, ogljikovi hidrati, soli in vitamini, ki so v materinem mleku, otrokov organizem bolje porabi kot tiste iz drugih mlečnih pripravkov. Materino mleko vsebuje tudi ključne encime in hormone, ki podpirajo otrokov razvoj. Poleg tega materino mleko otroka ščiti pred boleznimi in ga varuje pred alergijskimi reakcijami. Če mati iz različnih razlogov ne more ali ne želi dojiti ali pa dojenje ni mogoče zaradi razlogov pri otroku, bo pediater v porodnišnici ali otrokov izbrani pediater svetoval glede hranjenja z mlečno formulo, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Zgodovina in spremembe v dojiljski praksi
Dojenje so v 20. stoletju opuščali, med drugim tudi zaradi začetka industrijske proizvodnje nadomestkov materinega mleka, podprte z močno promocijo. Vendar pa se pogled na dojenje v zahodni družbi v zadnjih desetletjih ponovno spreminja. Porodi so se preselili v porodnišnice, kjer osebje ni bilo vedno usposobljeno, da bi novopečene mame spodbudilo in jim pomagalo pri uvodnih korakih v dojenje. V času po drugi svetovni vojni in z emancipacijo so tudi ženske dobile možnost za delo, zaradi česar je dojenje za mnoge družine postalo precej nepriročno, sploh ob komercializaciji in industrijski proizvodnji nadomestkov materinega mleka, t. i. mlečne formule, proti koncu 19. stoletja. Ta je dolgo veljala za sodobno rešitev za mlade mame, medtem ko so številni na dojenje gledali kot precej bolj arhaično.
Ključni koraki k uspešnemu dojenju
Mati naj otroka pristavi k dojkama v prvi uri po porodu, doji pa naj na otrokovo pobudo podnevi in ponoči, ne glede na časovno oddaljenost od prejšnjega podoja. Uporabo stekleničk, dud in cucljev strokovnjaki v tem obdobju odsvetujejo. Po dopolnjenem šestem mesecu naj starši postopoma uvajajo hranilno primerno in varno mešano hrano, ob tem pa naj mati nadaljuje dojenje. Obdobje dojenja naj traja, dokler to ustreza obema, materi in otroku.
Dojenje: pravilno pristavljanje
Prednosti dojenja za mater
Dojenje je koristno tudi za mater. Materinega mleka nikoli ni treba pripravljati, kar prihrani veliko časa in je praktično predvsem ponoči. Dojenje je tudi čudovita priložnost, da mati z otrokom navezuje stik. Materino mleko je čisto, primerno toplo, vedno pri roki. Zgodnje dojenje po porodu pripomore, da se maternica dobro krči, hitreje se odpravi tudi odvečno maščevje, ki se je nabralo v nosečnosti. Pri ženskah, ki dojijo, je manj verjetno, da bodo zbolele za rakom jajčnikov in rakom dojke.
Podpora doječim materam na delovnem mestu
Zadnja leta je vse bolj slišati, da velja mater podpreti pri dojenju tudi po njeni vrnitvi na delovno mesto, v Sloveniji smo tu že naredili pomembne premike. Po zakonu o delovnih razmerjih lahko uveljavljajo pravico do enournega odmora za dojenje, če otroka po vrnitvi na delovno mesto še dojijo, do zaključka njegovega 18. meseca. Uveljavljajo pa lahko tudi pravico do skrajšanega delovnega časa, vse potrebne informacije posreduje pristojni center za socialno delo. A ne glede na zakonodajo ženska po vrnitvi v službo potrebuje tudi naklonjeno delovno okolje, ozaveščeno družbo in razumevajočo družino, opozarjajo na NIJZ. Mnoge se namreč kljub želji po dojenju spopadajo s številnimi dejavniki in ovirami, ki vplivajo na njihovo odločitev, v ozadju pa so običajno pomanjkljivo znanje, pomanjkanje domače podpore, kulturna pričakovanja, časovne prepreke, pomanjkljive prostorske razmere, težave pri usklajevanju dela in družinskega življenja itn.
Pogosti izzivi pri dojenju in rešitve
Na forumih se pogosto pojavljajo vprašanja glede zadostne količine mleka. Mama, ki opaža, da njena dvomesečnica po obeh dojkah še vedno išče, skrbi, ali ji mleka ni dovolj. Strokovnjaki pojasnjujejo, da je to povsem normalno. Nekatere mamice ves čas dojijo na obeh dojkah, nekatere dolgo na eni, pa potem preidejo na obe in morda čez čas spet na eni, pri večini mamic pa se ta obdobja menjujejo, odvisno od potreb dojenčkov. Če otroku ponudimo drugo dojko, to ne pomeni, da je mleka premalo; nasprotno, še druga dojka bo stimulirana pogosteje in tvorile bodo več mleka. To vedenje je lahko znak poskoka v rasti, ko se otrok želi več dojiti. Dojenček z več sesanja daje telesu znake, naj telo tvori še več mleka, in če dojenčku ugodimo, se količina v dnevu do dveh običajno že bistveno poveča.
Kako vemo, da otrok dobiva dovolj materinega mleka? Ključni kazalniki so:
- Polulane plenice: najmanj 5 v 24 urah.
- Pokakane plenice: v prvih tednih najmanj 2 na dan, po 6. tednu lahko tudi na nekaj dni, toda takrat mora biti blato obilno.
- Pridobivanje na teži: v prvih treh mesecih najmanj 450 g na mesec (najmanj 110-115 g na teden), od tretjega do šestega meseca naprej najmanj 80 g na teden in od šestega meseca naprej najmanj 50 g na teden. Pridobljeno težo računamo od najnižje teže, ne od porodne.
- Pogostost dojenja: vsaj 8-12-krat na dan, lahko tudi pogosteje in ne nujno po urniku oz. enakih presledkih.
- Pravilno dojenje: dojenček je pravilno pristavljen (telo v ravnini z glavico, trebušček na materin trebuh, široko odprta usta, ustnici ne smeta biti uvlečeni, bradavica je globoko v ustih, zajet čim večji del bradavičnega kolobarja, otrok aktivno sesa, dojenje matere ne boli).
- Zdrav videz: dojenček ima napeto kožo, zdravo barvo, raste v dolžino in se mu veča obseg glavice, je živahen in dejaven.
V primeru, da se dojenček pred prisesavanjem joka, a je nato med dojenjem v redu, lahko obstaja več možnosti: dojenček je zelo lačen in vznemirjen, če se ne more takoj dobro prisesati; morda mu ne ustreza položaj; morda ga kaj boli, ko se prisesa, pa je v redu, ker se z dojenjem tolaži; morda želi, da mleko takoj priteče. V takih primerih je priporočljivo ponuditi dojenje pogosteje, preizkusiti druge položaje, iztisniti malo mleka na otrokove ustnice, da začuti okus, ali pa se posvetovati s pediatrom glede morebitnega povišanega mišičnega tonusa.
Mamice se pogosto spopadajo tudi s potenjem po porodu, ki pa ni povezano z dojenjem, temveč je del naravnega procesa izločanja odvečne vode, ki se je nabrala med nosečnostjo.
Dojenje na javnih mestih: Med naravnostjo in tabujem
Posebno polemiko v družbi sproža dojenje na javnih mestih. Medtem ko nekateri dojenje v javnosti dojemajo kot naravno in normalno, drugi to vidijo kot nekaj, kar bi moralo ostati v zasebnosti. Seksualizacija prsi v zahodnem svetu je velik prispevek k negativni podobi dojenja v javnosti. Dejstvo je, da sta mama in otrok aktivna člana družbe, ki tako kot drugi rada obiščeta park ali se okrepčata v restavraciji, zato ni nobene potrebe, da se skrivata za štirimi stenami doma. V tujini so pogosti že urejeni kotički za dojenje, ki omogočajo mir in zasebnost.
Prenehanje dojenja: Čustven in fizičen proces
Prenehanje dojenja je lahko tako fizičen kot čustven proces. Nekateri otroci sami pokažejo znake, da so pripravljeni na prenehanje (npr. manj zanimanja za dojko, večja radovednost za hrano in igro). Če se otrok še vedno pogosto doji, se priporoča postopno zmanjševanje števila podojev. Namesto dojenja je priporočljivo ponuditi nekaj drugega - crkljanje, branje pravljice, pesem, skodelico čaja ali mleka, igro. Prenehanje dojenja lahko prinese žalost, krivdo, dvome, kar je povsem normalno. Pomembno je, da si dovolite začutiti vse, kar pride, brez obsojanja.
Prebavne težave in dojenje
Lena prebava in zaprtje sta pogosti težavi pri otrocih, še posebej ob uvajanju goste hrane. Pri dojenih dojenčkih je blato običajno redkejše, rumene barve in spominja na gorčico. Če dojenček ne odvaja štiri ali več dni in ob tem občuti nelagodje, lahko govorimo o zaprtju. V takih primerih je priporočljivo posvetovanje s pediatrom. Izogibajte se hrani, ki zapira (banane, riž), in uživajte hrano, ki vsebuje prehranske vlaknine (polnozrnata žita, sadje, zelenjava). Povečajte vnos tekočine, predvsem vode.
Zdravila med dojenjem: Varnost na prvem mestu
Veliko doječih mater mora po porodu uporabljati zdravila. Glavna skrb mater ob uporabi zdravil med dojenjem je vpliv zdravil na zdravje in razvoj dojenčka. Največkrat dojenja med zdravljenjem ni nujno prekinjati, še manj pa se sme ukinjati zdravljenje matere ob resnih zdravstvenih težavah. Ob resnejših zdravstvenih težavah mora doječo mater vedno pregledati zdravnik. Za večino obolenj imamo na voljo zdravila, pri uporabi katerih je dojenje možno in uporaba zdravil predstavlja bistveno večjo korist za dojenčka, kot je tveganje za nastanek neželenih učinkov zaradi zaužitega zdravila preko materinega mleka. Vedno je potrebno pretehtati koristi in tveganja zdravljenja za otroka in mater. Pri uporabi zdravil rastlinskega izvora in zdravilnih rastlin je potrebna previdnost. Nekatere zdravilne rastline se tradicionalno uporabljajo pri doječih materah (npr. za povečanje izločanja mleka), prav tako pa je varna uporaba nekaterih zeliščnih čajev. Pri glavobolu si lahko pomagate s paracetamolom ali ibuprofenom, ki se v lekarnah dobita tudi brez recepta. Acetilsalicilne kisline (aspirin) se med dojenjem ne sme uporabljati. Pri driski poskrbite za zadostno pitje tekočin, ob večjih izgubah pa lahko uporabite raztopino peroralne rehidracijske soli. Ob zaprtju lahko uporabite droge s sluzmi ali osmozna odvajala. V času dojenja je ob uporabi zdravil vedno potrebno preveriti vpliv zdravil na zdravje in razvoj otroka. Zato velja, pri zdravniku in v lekarni vedno povejte, da dojite!
Vloga farmacevta pri podpori dojenju
Lekarniški farmacevti so ključni partnerji doječih mater pri zagotavljanju varnosti in dobrobiti tako matere kot otroka. Zaradi svoje dostopnosti in strokovnega znanja o zdravilih predstavljajo nepogrešljiv vir informacij, zlasti glede uporabe zdravil med dojenjem. Farmacevti lahko pomagajo pri izbiri ustreznega zdravila, ki je združljivo z dojenjem in hkrati učinkovito za mater. Vedeti moramo, da v vsaki skupini zdravil obstaja zdravilo, ki je varno v času dojenja.
Dojenje kot okoljsko odgovorno dejanje
Dojenje predstavlja ne le optimalen način hranjenja za dojenčka, temveč tudi okoljsko odgovorno dejanje. V primerjavi s hranjenjem otroka z mlečnimi nadomestki ima dojenje bistveno manjši vpliv na okolje, saj ne zahteva proizvodnje, embalaže in transporta mlečnih formul.
Dojenje je več kot le hranjenje; je temelj za zdravje, razvoj in močno čustveno vez med materjo in otrokom. Z zavedanjem, znanjem in ustrezno podporo lahko vsaka mati premaga izzive in izkoristi neprecenljive darove, ki jih ponuja narava.